Obalna območja. Druge možnosti politike vplivajo na evropska obalna območja. 2000–2050

V tem poročilu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z uporabo modela rabe zemljišč EUClueScanner* za simulacijo dveh možnosti politike, pomembnih za celostno upravljanje obalnih območij v Evropi. „Nenadzorovane“ in „trajnostne“ možnosti so bile primerjane s tretjim nevtralnim razvojem, izpeljanim iz scenarija B1 SRES. Model je bil izveden z implementacijo 1-kilometrske prostorske ločljivosti, konfiguracije 10 razredov rabe zemljišč, za obdobje 2000-2050. Nato je bil na podlagi predvidenih evropskih kart rabe zemljišč izračunan sklop kazalnikov. Kot glavno merilo za oceno pritiska na obalna območja se upošteva zlasti rast pozidanih območij. Dejansko je delež pozidanih območij na obalnih območjih skoraj dvakrat večji kot na celotnem kontinentalnem površju EU. Glede na rezultate simulacij se zdi, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnosti. Razliko med obema možnostma politike je mogoče opaziti tako za celotno Evropo kot za obalna območja, vendar je v slednjem primeru razlika bolj očitna. Za celotno ozemlje EU-27 je povečanje pozidanih območij za možnost nenadzorovane politike med letoma 2000 in 2050 za 7,49 odstotne točke večje od povečanja v okviru možnosti trajnostne politike. Če upoštevamo samo obalna območja, kot so opredeljena v tem poročilu, je povečanje pozidanosti 7,85 odstotne točke višje v okviru možnosti „nenadzorovano“ kot v okviru možnosti „trajnostna politika“. Obalna območja so zato bolj izpostavljena vplivom na okolje, ki jih povzroča vse večji delež pozidanih zemljišč v Evropi. To je še toliko bolj pomembno, če upoštevamo notranjo ranljivost obalnih območij. Razlika med obema možnostma politike vključuje nasprotujoče si vplive na okolje. Zato je v okviru možnosti nenadzorovane politike večji delež pozidanih območij izpostavljen obalni eroziji in obalnim poplavam, zaradi česar je ogroženih več potencialnih sredstev (tj. socialne in gospodarske izgube). Povečanje pozidanih zemljišč pomeni rast neprepustnih površin. To vpliva na številna področja: kar zadeva vodni cikel, se zadrževanje vode zmanjšuje, tveganje poplav na obalnih območjih pa je potencialno večje. Večji pritisk kopičenja lahko povzroči tudi prekomerno izkoriščanje naravnih virov (npr. pomanjkanje vode, izguba tal visoke vrednosti) in povečanje onesnaževanja. Razlika med obema možnostma politike ni le kvantitativna, temveč upošteva tudi nastali prostorski vzorec: to je precej bolj razpršeno v nenadzorovanem območju, kar bi lahko povečalo razdrobljenost krajine in izgubo habitatov ter prispevalo k zmanjšanju biotske raznovrstnosti. Poročilo zagotavlja koristne informacije o prihodnjem možnem razvoju rabe zemljišč na evropskih obalnih območjih in s tem povezanih posledicah v smislu ranljivosti obalnih območij. Te informacije se lahko vključijo v oceno ranljivosti obalnih območij za podnebne spremembe, da se ustrezno upoštevajo razlike med drugimi pomembnimi dejavniki.