Obalna območja. Alternativne politike vplivajo na evropska obalna območja. 2000–2050

V tem poročilu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z uporabo modela rabe zemljišč EUClueScanner* za simulacijo dveh možnosti politike, pomembnih za celostno upravljanje obalnih območij v Evropi. Možnosti „nenadzorovano“ in „trajnostno“ sta bili primerjani s tretjim nevtralnim razvojem, izpeljanim iz scenarija SRES B1. Model je bil izveden z izvajanjem prostorske ločljivosti 1 km, konfiguracije 10 razredov rabe zemljišč, za obdobje 2000-2050. Na podlagi predvidenih evropskih kart rabe zemljišč je bil nato izračunan sklop kazalnikov. Kot glavno merilo za oceno pritiska na obalna območja se upošteva zlasti rast pozidanih območij. Dejansko je delež pozidanih območij v obalnih območjih skoraj dvakrat večji kot na celotni celinski površini EU. Glede na rezultate simulacij se zdi, da bo ta trend trajal tudi v prihodnosti. Razliko med obema možnostma politike je mogoče opaziti samo za celotno Evropo in obalna območja, vendar je v slednjem primeru razlika bolj očitna. Za celotno ozemlje EU-27 je povečanje pozidanih območij za alternativo nenadzorovane politike med letoma 2000 in 2050 za 7,49 odstotne točke večje od povečanja v okviru alternative trajnostne politike. Ob upoštevanju samo obalnih območij, kot so opredeljena v tem poročilu, je povečanje števila pozidanih območij v okviru možnosti „nenadzorovano“ za 7,85 odstotne točke večje kot v okviru možnosti „trajnostna politika“. Obalna območja so zato bolj izpostavljena vplivom na okolje, ki jih povzroča vse večji delež pozidanih zemljišč v Evropi. To je še toliko bolj pomembno, če upoštevamo notranjo ranljivost obalnih območij. Razlika med obema možnostma politike povzroča nasprotujoče si vplive na okolje. Zato je v okviru možnosti nenadzorovane politike večji delež pozidanih območij izpostavljen obalni eroziji in obalnim poplavam, zaradi česar je ogroženih več potencialnih sredstev (tj. socialne in gospodarske izgube). Povečanje pozidanih zemljišč pomeni rast neprepustnih površin. To vpliva na številna področja: kar zadeva vodni krog, se zadrževanje vode običajno zmanjša, tveganje obalnih poplav pa je lahko večje. Večji nakopičeni pritisk lahko povzroči tudi prekomerno izkoriščanje naravnih virov (npr. pomanjkanje vode, izguba dragocenih tal) in povečanje onesnaževanja. Razlika med obema možnima politikama ni le kvantitativna, ampak upošteva tudi iz tega izhajajoči prostorski vzorec: to je precej bolj razpršeno v nenadzorovanem območju, kar bi lahko povečalo razdrobljenost krajine in izgubo habitatov ter prispevalo k zmanjšanju biotske raznovrstnosti. Skratka, poročilo zagotavlja koristne informacije o prihodnjem morebitnem razvoju rabe zemljišč na evropskih obalnih območjih in s tem povezanih posledicah v smislu ranljivosti obalnih območij. Te informacije se lahko vključijo v oceno ranljivosti obalnih območij za podnebne spremembe, da se ustrezno upoštevajo razlike med drugimi pomembnimi dejavniki.