Povzetek globalnega ocenjevalnega poročila Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah za oblikovalce politik

Celotno poročilo o svetovnem stanju biotske raznovrstnosti je bilo predstavljeno predstavnikom članov Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) na plenarnem zasedanju IPBES-7 maja 2019. Na tej seji je bil sprejet tudi povzetek za oblikovalce politik; vsebuje 29 ključnih sporočil in ustrezne osnovne informacije na naslednjih področjih:

• Narava in njeni bistveni prispevki ljudem, ki skupaj predstavljajo biotsko raznovrstnost ter funkcije in storitve ekosistemov, se po vsem svetu slabšajo.
• Neposredni in posredni dejavniki sprememb so se v zadnjih 50 letih pospešili.
• Ciljev za ohranjanje in trajnostno rabo narave ter doseganje trajnostnosti ni mogoče doseči s sedanjimi začrtanimi potmi, cilje za leto 2030 in pozneje pa je mogoče doseči le s preobrazbenimi spremembami gospodarskih, družbenih, političnih in tehnoloških dejavnikov.
• Naravo je mogoče ohraniti, obnoviti in trajnostno uporabljati, hkrati pa izpolniti druge globalne družbene cilje z nujnimi in usklajenimi prizadevanji za spodbujanje preobrazbenih sprememb.

Več ključnih sporočil se nanaša na podnebne spremembe in prilagajanje podnebnim spremembam:

• Na območjih sveta, ki naj bi imela znatne negativne učinke svetovnih sprememb podnebja, biotske raznovrstnosti, funkcij ekosistemov in prispevka narave k ljudem, je tudi veliko avtohtonih ljudstev in številnih najrevnejših skupnosti na svetu.
• Negativni trendi na področju biotske raznovrstnosti in funkcij ekosistemov naj bi se v številnih prihodnjih scenarijih nadaljevali ali poslabšali, zato so ključnega pomena alternativni scenariji in poti, vključno z naravi prijaznim prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovo blažitvijo.
• Dejavnosti prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve na kopnem so lahko učinkovite in podpirajo cilje ohranjanja.
• Podnebne spremembe so neposredno gonilo, ki vse bolj zaostruje vpliv drugih dejavnikov na naravo in blaginjo ljudi.
• Podnebne spremembe bodo po napovedih v naslednjih desetletjih vse pomembnejše kot neposredno gonilo sprememb v naravi in njihovega prispevka k ljudem. Scenariji kažejo, da je doseganje ciljev trajnostnega razvoja in vizije za biotsko raznovrstnost do leta 2050 odvisno od upoštevanja vplivov podnebnih sprememb pri opredelitvi prihodnjih ciljev.
• Narava je bistvena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Vendar bodo ob upoštevanju, da so cilji trajnostnega razvoja integrirani in nedeljivi ter se izvajajo na nacionalni ravni, sedanji negativni trendi na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov ogrozili napredek pri doseganju 80 % (35 od 44) ocenjenih ciljev, vključno z ukrepi za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Tudi osnovne informacije se nanašajo na vprašanja podnebnih sprememb in poudarjajo npr. pomen ciljev trajnostnega razvoja za prilagajanje podnebnim spremembam. To vključuje izgradnjo odpornih in trajnostnih mest ter spodbujanje ekosistemskega prilagajanja v skupnostih.