Zdravo okolje, zdravo življenje: kako okolje vpliva na zdravje in dobro počutje v Evropi

Narava je temelj dobrega zdravja in dobrega počutja evropskega prebivalstva. Čist zrak, voda in hrana so bistveni za ohranjanje življenja; naravna okolja zagotavljajo prostor za rekreacijo, sprostitev in socialno interakcijo; surovine pa se dovajajo v naše proizvodne sisteme, da bi zagotovili udobje sodobnega življenja.

Onesnaženost okolja je neizogibna. Onesnaženosti smo izpostavljeni v svojih domovih, na delovnih mestih, v zunanjem okolju in ko jemo, se igramo, spimo, vozimo, hodimo, plavamo ali tečemo. Leta 2012 je bilo 13 % vseh smrti v EU povezanih z okoljem. Te smrti je mogoče preprečiti in jih znatno zmanjšati s prizadevanji za izboljšanje kakovosti okolja. 

Pandemija COVID-19 je jasen primer neločljivih povezav med zdravjem ljudi in zdravjem ekosistemov. Ta nova bolezen naj bi se pojavila pri populacijah netopirjev in nato preskočila vrste, da bi okužila ljudi na trgu z morskimi sadeži in živalmi. Pojav takih zoonotskih patogenov je povezan z degradacijo okolja in človeškimi interakcijami z živalmi v prehranskem sistemu. Zdi se, da drugi dejavniki, kot sta izpostavljenost onesnaženosti zraka in socialni status, vplivajo na stopnje prenosa in umrljivosti na načine, ki še niso v celoti razumljeni.

Podnebne spremembe prispevajo k bremenu bolezni in prezgodnjih smrti v Evropi. Neposredni učinki na zdravje vključujejo smrt, poškodbe in povečano tveganje za bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo, ki so posledica ekstremnih temperatur, poplav in gozdnih požarov. Posredni učinki so posledica sprememb v porazdelitvi podnebno občutljivih vektorskih nalezljivih bolezni in alergenov, zmanjšanja kmetijske produktivnosti in onesnaženih vodnih virov.