Vročina in zdravje v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije: Posodobljeni dokazi za učinkovito preprečevanje

V tej publikaciji so zbrani in povzeti najpomembnejši dokazi, objavljeni od leta 2008, pri čemer je poudarek predvsem na 53 državah članicah, za katere skrbi regionalni urad SZO za Evropo.

Ugotovitve so organizirane na podlagi osmih elementov, ki so bili v prvotnih smernicah opredeljeni kot „osrednji“ za celovit akcijski načrt za toploto in zdravje, vsako poglavje pa je dopolnjeno z rezultati raziskave SZO iz leta 2019 o načrtovanju ukrepov za toploto in zdravje, kadar je to relevantno za obravnavano temo. Glavna vsebina vsakega poglavja je opisana v nadaljevanju.

V poglavju 1 je predstavljeno ozadje ter opisani opaženi in predvideni vplivi na toploto in zdravje, pri čemer je poudarek na državah evropske regije SZO. Projekcije jasno kažejo, da se bodo brez ustreznih prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam izpostavljenosti, povezane s toploto, in s tem povezani vplivi na zdravje znatno povečali.

Poglavje 2 povzema dokaze o upravljanju javnozdravstvenih odzivov na toploto. Potreba po opredelitvi in izvajanju ustreznih in dogovorjenih javnozdravstvenih odzivov in politik je vse bolj pereča, čeprav so razpoložljivi dokazi o tem, kaj je dobra praksa pri upravljanju takih odzivov, omejeni. Ključna vprašanja, ki jih je treba obravnavati, pa postajajo vse bolj jasna, vključno z ustreznim financiranjem in človeškimi viri ter formalnim vključevanjem podnacionalnih in nedržavnih akterjev.

Poglavje 3 vsebuje poročila o sistemih za opozarjanje na toploto in zdravje ter o tem, kako bi morali ti sistemi podpirati zdravstvene in fitosanitarne ukrepe, da bi bili odzivi pravočasni in učinkoviti. Znanstvena literatura kaže, da je bilo veliko truda vloženega v izboljšanje učinkovitosti modela opozarjanja in dobavnih rokov, ciljno usmerjeno razširjanje in njihovo razumevanje med deležniki na področju javnega zdravja. Redno je treba ocenjevati sisteme opozarjanja, da se zagotovi stalno izboljševanje in razumevanje.

Poglavje 4 povzema dokaze o tem, kako načrti zdravstvenih informacij o toploti / povezani zdravstveni informacijski načrti sporočajo toplotna tveganja in priporočila. V njem so opisani obstoječi pristopi za zagotovitev učinkovitosti sporočil o zdravju in vročini ter obravnavano, kako lahko zdravju koristna zdravstvena in okoljska sporočila bolje usmerjajo opozorila, priporočila in informacije k različnim deležnikom in ciljnim skupinam. Države so svoje komunikacije HHAP na splošno preusmerile na spletne in mobilne tehnološke platforme, zato je pomembno, da se taki prehodi izvedejo tako, da se zagotovi socialna pravičnost, ne da bi pri tem izključili najranljivejše ali tiste z manj sredstvi.

V poglavju 5 so navedene vrste intervencij in dokazi o učinkovitosti pri zmanjševanju izpostavljenosti nevarni toploti v zaprtih prostorih. Uporabiti je mogoče najrazličnejše posege in tehnologije pasivnega hlajenja (v zvezi z ohišjem in hlajenjem) in aktivnega hlajenja (kot so klimatske naprave, osebne hladilne naprave). Vendar je razumevanje potreb po toplotnem udobju tistih, ki so najbolj ranljivi za toploto, še vedno omejeno, manjkajo pa tudi podatki o povezavi med zunanjimi in notranjimi temperaturami v realnem času v stanovanjskih okoljih. Potrebnih je več raziskav o tveganjih pregrevanja in prilagodljivih rešitvah v bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih okoljih.

V poglavju 6 so predstavljeni posodobljeni dokazi o dejavnikih tveganja in ranljivosti. Ti dokazi se razvijajo in postajajo natančnejši v smislu rezultatov na področju zdravja, bioloških mehanizmov, vzročnosti in ranljivosti različnih skupin. Vendar do danes večina nacionalnih zdravstvenih in zdravstvenih programov omenja ranljive skupine, vendar ne vsebujejo ukrepov, ki bi bili naslovljeni nanje. Več truda bi bilo treba vložiti v ozaveščanje in spodbujanje aktivnih odzivnih ukrepov ter usposabljanje zdravstvenih in socialnih delavcev. Pomembno je priznati, da se ranljive podskupine in njihove potrebe sčasoma spreminjajo ter zahtevajo stalno spremljanje in preučevanje.

Poglavje 7 poroča o pripravljenosti sistema zdravstvenega in socialnega varstva na toploto. Doslej so dokazi o ukrepih za načrtovanje in odzivanje, ki se izvajajo v zdravstvenih ustanovah, in njihovi učinkovitosti redki. Ključni izziv, ki ostaja, je vpliv vročinskih valov v ustanovah zdravstvenega in socialnega varstva, kljub pomembnim dogodkom vročinskih valov, ki so se v zadnjih letih zgodili po vsej evropski regiji SZO. Bolj si je treba prizadevati za izmenjavo najboljših praks pri načrtovanju in ukrepih za odzivanje v zdravstvenem sektorju.

V poglavju 8 je opisano, kako lahko dolgoročno urbanistično načrtovanje zmanjša toplotna tveganja. Zeleni in modri (vodni) prostori, materiali in barve urbane krajine ter spremembe urbane strukture so ključna področja za dolgoročno zmanjšanje zdravstvenih tveganj zaradi toplote in emisij toplogrednih plinov. Kljub njihovemu potencialu za varovanje zdravja so posegi urbanističnega načrtovanja še vedno najmanj izvajani ključni element HHAP. Manjkajo orodja za medsektorske ukrepe, ki bi agencijam za javno zdravje omogočila, da vplivajo na odločitve v zvezi z upravljanjem mest, da bi zaščitili zdravje pred vročino. 

V poglavju 9 je obravnavana uporaba postopkov spremljanja in vrednotenja kot ključnih sestavnih delov HHAP. Zdravstveni nadzor je pomemben za spremljanje vplivov na zdravje in ocenjevanje odzivnih ukrepov med dogodki vročinskih valov in po njih, vendar je še vedno obroben element v zdravju koristnih zdravstvenih praksah in ga je treba spodbujati. Vrednotenje vključuje multidisciplinarno in sodelovalno ukrepanje med različnimi deležniki za obravnavo različnih vidikov in sestavnih delov HHAP. Formalno in stalno spremljanje in ocenjevanje HHAP-ov je bistveno za razumevanje njihove učinkovitosti in možnih področij izboljšav.

Poglavje 10 vsebuje povzetek ključnih sporočil iz poročila s posebnimi in splošnimi zaključki ter vrzelmi v dokazih in raziskavah.

Izbrane informacije iz tega poročila so prikazane na tematski strani Nacionalni sistemi opozarjanja na toploto in zdravje ter akcijski načrti Evropskega observatorija za podnebje in zdravje.