Duševno zdravje in podnebne spremembe: Kratka predstavitev politike

Podnebne spremembe so vse večja svetovna kriza. Njegov obseg je že ogromen in z neukrepanjem še naprej raste. Povzroča akutne nevarnosti, kot so orkani, poplave in požari v naravi, ter grožnje, ki se pojavljajo počasneje, kot so spremembe ekosistemov, neustrezna prehranska in vodna varnost ter izguba prostora in kulture. 

Podnebne spremembe so ena od številnih svetovnih okoljskih groženj. Posledice netrajnostnih človekovih dejavnosti, kot so krčenje gozdov, degradacija ekosistemov ter izčrpavanje in izguba biotske raznovrstnosti, in gospodarstev, ki so odvisna od fosilnih goriv, povzročajo nezanesljivo preskrbo z vodo in hrano, onesnaževanje zraka ter kontaminacijo tal, rek in oceanov. Vse to ima merljiv škodljiv vpliv na zdravje ljudi, duševno zdravje in dobro počutje ter dodatno zaostruje izredne podnebne razmere.

Ne samo, da je narava bistvena za človekov obstoj, veliko njenih funkcij in prispevkov je nenadomestljivih. 

Preučevanje vpliva teh sprememb na posameznike in skupnosti, raziskovalce in uradnike na področju javnega zdravja se je v veliki meri osredotočilo na telesno zdravje. Vendar podnebne spremembe zaostrujejo tudi številne socialne in okoljske dejavnike tveganja za duševno zdravje in psihosocialne težave ter lahko privedejo do čustvene stiske, razvoja novih duševnih stanj in poslabšanja razmer za ljudi, ki že živijo s temi stanji. Zato se pri pripravi in odzivanju na te vse večje izredne razmere povečuje potreba po zagotavljanju podpore na področju duševnega zdravja in psihosocialne podpore (MHPSS). V zvezi s tem je to poročilo Svetovne zdravstvene organizacije povzetek politike o povezavi med duševnim zdravjem in podnebnimi spremembami.