Modeliranje scenarijev potreb po vodi in njene razpoložljivosti za sedanjo in prihodnjo rabo zemljišč in podnebje v Savskem bazenu

170 Simulacije z vodnimi viri LISFLOOD za 30-letna obdobja z različnimi kombinacijami sprememb rabe zemljišč in podnebnih sprememb so bile ocenjene glede na njihov vpliv na povezavo med vodo, hrano, energijo in okoljem v porečju Save.
Za porečje reke Save smo v tej študiji ugotovili, da ima intenzivnejše namakalno kmetijstvo potencial za znatno povečanje pridelka, vendar za uresničitev tega ni na voljo dovolj vodnih virov. Če bi se namakanje drastično povečalo, bi to negativno vplivalo tudi na druge sektorje, kot so energetski sektor (zmanjšana razpoložljivost hladilne vode, včasih morda manj vode za proizvodnjo vodne energije), plovba (pogostejši in manjši nizki pretoki) in okolje (kršitve okoljskih pogojev ali pogojev minimalnega pretoka).
Učinki na vodne vire bi bili večji, če bi se povečalo namakanje, s čimer bi se povečal pridelek, na primer koruze. To bi povzročilo povečanje povpraševanja po vodi z 2216 Mm3/leto na 3337 Mm3/leto. Skupna potreba po vodi v Savskem bazenu bi se še povečala na približno 6000 Mm3/leto, če bi združili tako povečane namakalne kot podnebne projekcije do leta 2100. Povprečni simulirani pridelek koruze bi se lahko povečal s 5,7 tone/ha v sedanjih razmerah na 9,9 tone/ha v primeru povečanega in optimalnega namakanja. To znatno povečanje namakanja, ki bi privedlo tudi do znatnega povečanja pridelka, bi povzročilo pomanjkanje vode v delih Savskega bazena. Prav tako ni dovolj vode za namakanje vseh območij, ki so omejena z vodo za rast pridelkov.

Obstoječi namakalni načrti in namakanje območij, ki so bila prej opremljena za namakanje (po mnenju FAO), se zdijo bolj izvedljivi z vidika vodnih virov.
Poplavne konice naj bi zaradi predvidenih sprememb rabe zemljišč v Savskem bazenu do leta 2050 ostale nespremenjene. Vendar s projekcijami podnebnih sprememb simuliramo skupno povečanje vrhov poplav s 13 % za obdobje 2011–2040 in 23 % povečanje za obdobje 2071–2100.
Nizki tokovi reke se v scenarijih za obdobje 2011–2040 zmerno zmanjšajo. Za konec stoletja 2071-2100 naj bi se vrednosti nizkega pretoka zmerno povečale v primerjavi s podnebjem nadzora 1981-2010. Prekomerno namakanje bi povzročilo močno zmanjšanje izpustov z nizkim pretokom za 50–60 %. Podobno je mogoče opaziti tudi pri ekoloških tokovih.

Ti trendi lahko vplivajo na plovbo po glavni reki Savi.
Razpoložljivost
vode za proizvodnjo energije – vodna energija in hladilna voda za termoelektrarne in jedrske elektrarne – naj bi se v skladu z RCP4.5 do leta 2030 v povprečju zmanjšala za 3,3 %, RCP8.5 pa naj bi se povečala za 1,3 %. Simulacije ob koncu stoletja zagotavljajo 17,6 % višje Q50 za RCP4.5 in 23,1 % višje za RCP8.5. Prekomerno namakanje bi lahko vplivalo na razpoložljivost vode za proizvodnjo električne energije, zlasti za hladilne termoelektrarne. Vodni zbiralniki bi se lahko spremenili v večnamenske zbiralnike, ki bi izpolnjevali tudi potrebe po namakanju in nadzoru poplav ter tako služili večnamenskim namenom.