Obeti za prilagajanje podnebnim spremembam v gorah Zahodnega Balkana

Zahodni Balkan je gorska regija in žarišče podnebnih sprememb. Na splošno naj bi ekstremni podnebni pojavi postali pogostejši, vključno z znatnim povečanjem števila ekstremnih vročinskih dogodkov. Močnejše padavine se pričakujejo v zimskih mesecih, poletja pa naj bi postala še bolj suha. Podnebne nevarnosti, značilne za gore, vključujejo zmanjšano snežno odejo (do 50 dni manj do leta 2050 v Dinarskem loku); vse pogostejše zimske in spomladanske poplave zaradi močnih padavin in pospešenega taljenja snega; povečanje pogostosti in intenzivnosti požarov v naravi; močne snežne padavine in ekstremne mrzle vremenske razmere; pojav novih vektorjev bolezni; ter zmanjševanje letnega izpusta rek in obdobij nizkega pretoka. Mnogi od teh vplivov niso le vprašanje prihodnosti, temveč tudi vprašanje sedanjosti.

Brez ustreznih prilagoditvenih ukrepov ključna tveganja za regijo, ki izhajajo iz teh nevarnosti, vključujejo gospodarsko izgubo in izgubo sredstev za preživljanje, povečano smrtnost in obolevnost, zmanjšano javno varnost, oslabljeno delovanje ekosistemov in izgubo vrst ter zmanjšano energetsko varnost zaradi pomanjkanja vode.

V tej oceni je bilo analizirano, v kolikšni meri lahko obstoječe sektorske politike obravnavajo najbolj pereča tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in ali ustvarjajo pozitivne učinke za socialno-ekonomski sistem in lokalne skupnosti. Pri večini opredeljenih ključnih podnebnih tveganj obstajajo vrzeli. Najpogostejše vrzeli vključujejo neustrezno pokritost politike na različnih ravneh (npr. regionalni, nacionalni in lokalni); pomanjkanje institucionalnega usklajevanja (vključno z mehanizmi) med sektorji; pomanjkanje ali omejeno vertikalno povezovanje med EU in lokalnimi upravami; ter omejene ali nizke finančne zmogljivosti za financiranje prilagoditvenih ukrepov. V nekaterih primerih ni politik, ki bi obravnavale obstoječa ali prihodnja tveganja.