Projekcije ekstremnih neviht vzdolž Evrope

Nevihtni sunki so pomemben dejavnik obalne nevarnosti in ni v celoti znano, kako se bodo razvijali vzdolž evropske obale glede na podnebne spremembe. To študijo so izvedli Skupno raziskovalno središče Skupnega raziskovalnega središča, Univerza v Egejskem morju v Grčiji in Deltares na Nizozemskem, v njej pa so navedene napovedi neurja za Evropo za obdobji 2010–2040 in 2070–2100 v okviru scenarijev emisij RCP4.5 in RCP8.5.

Ugotovitve kažejo, da se je na obalah Severnega in Baltskega morja najbolj povečalo neurje, zlasti proti vzhodu. Visoke vrednosti morske gladine ob nevihtah so predvidene tudi ob obali Irskega morja, obrnjeni proti zahodu, ki ji sledijo obrobna območja Baltskega in Norveškega morja. Nasprotno pa lahko južnoevropske obale pričakujejo minimalne spremembe, z izjemo severnega Jadrana in nekaterih delov Severnega Črnega morja. Nadaljnje ugotovitve kažejo, da naj bi se po scenariju z visokimi emisijami na splošno ravni neviht v Evropi do leta 2100 v povprečju povečale za približno 15 % in da bodo podnebne spremembe povzročile višja morja, ne le zaradi dviga morske gladine, temveč tudi zaradi povečane nevihte. Prispevek slednjih k splošnemu povečanju bo verjetno presegel 30 % pričakovane relativne rasti morske gladine za 14 % evropske obale.