Merila kakovosti za nacionalne načrte prilagajanja na področju zdravja

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opredeljuje nacionalni načrt za prilagajanjezdravju (HNAP) kot načrt, ki ga pripravi državno ministrstvo za zdravje v okviru procesa nacionalnega akcijskega načrta. Razvoj HNAP je ključnega pomena za: zagotavljanje prednostnega razvrščanja ukrepov za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje na vseh ravneh načrtovanja; povezovanje zdravstvenega sektorja z nacionalnimi in mednarodnimi agendami o podnebnih spremembah, vključno z večjim poudarkom na dodatnih zdravstvenih koristih blažitvenih in prilagoditvenih ukrepov v drugih sektorjih; spodbujanje in omogočanje usklajenega in vključujočega načrtovanja na področju podnebnih sprememb in zdravja med deležniki na področju zdravja na različnih ravneh upravljanja in v vseh sektorjih, ki določajo zdravje; ter izboljšanje dostopa zdravstvenega sektorja do podnebnega financiranja. V HNAP so opisani ukrepi za vzpostavitev zdravstvenih sistemov, odpornih na podnebne spremembe in odpornih na podnebne spremembe, ki lahko predvidijo, absorbirajo in preoblikujejo spreminjajoče se podnebje, da bi zaščitili zdravje prebivalstva in hkrati izboljšali obvladovanje drugih nevarnosti za zdravje.

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila smernice za razvoj HNAP, ki opisujejo načela in temeljne koncepte nacionalnega procesa načrtovanja prilagajanja zdravja, kritične elemente prilagajanja zdravja podnebnim spremembam in korake pri razvoju načrta. Smernice SZO o HNAP so usklajene s tehničnimi smernicami za oblikovanje in izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov, ki jih je pripravila strokovna skupina za najmanj razvite države. Poleg tega je SZO razvila operativni okvir za vzpostavitevzdravstvenih sistemov,odpornih na podnebne spremembe,ki države usmerja pri razvoju sistematičnega in celovitega pristopa k obravnavanju vplivov podnebnih sprememb na zdravje. Spodbuja se prožen in okoliščinam prilagojen pristop, ki ga usmerjajo države in za katerega so odgovorne. Načrt HNAP bi moral temeljiti na najboljših razpoložljivih dokazih ter celovito zajemati ustreznazdravstvena tveganja, občutljiva na podnebne spremembe,in predlagane ukrepe za krepitev odpornosti zdravja. Vključevati bi moral izvedljiv izvedbeni načrt s posebnimi časovnimi okviri, vlogami in odgovornostmi za vsak prilagoditveniukrep ter načrt spremljanja in vrednotenja, ki vključuje priložnosti za redne revizijein posodobitve HNAP. Postopek in končni načrt bi morala tudi čim bolj povečati sinergije med sektorji, zlasti sektorji, ki določajo zdravje, ter spodbujati medsektorsko sodelovanje in sodelovanje na področju zdravja.

 Merila kakovosti za nacionalne načrte prilagajanja na področju zdravja (HNAP) predstavljajo primere dobre prakse pri razvoju HNAP za pomoč državam pri razvoju celovitega, izvedljivega in izvedljivega načrta. Merila so namenjena tudi usmerjanju držav pri postavljanju temeljev za dolgoročni iterativni proces HNAP. Predlagana merila niso zavezujoča in bi jih bilo treba prilagoditi dinamičnim razmeram v državah, negotovim in spreminjajočim se podnebnim razmeram ter novemu znanju in tehnologijam.

Merila kakovosti za nacionalne akcijske načrte na visoki ravni zajemajo šest tematskih področij:

1. Vodenje in spodbudno okolje
2. Medsektorsko usklajevanje in skladnost politik
3. Celovito zajetje tveganj za zdravje, ki so občutljiva na podnebne spremembe
4. Celovito zajetje prilagoditvenih možnosti in ukrepov
5. Preskrba
6. spremljanje, ocenjevanje in poročanje.