Kvantitativna ocena tveganja učinkov podnebnih sprememb na izbrane vzroke smrti, 2030 in 2050

Prihodnja umrljivost zaradi vzrokov v letih 2030 in 2050 (brez podnebnih sprememb) je bila ocenjena z uporabo regresijskih metod za tri razvojne prihodnosti: osnovni scenarij, visoka rast in scenariji brez rasti. Svetovni modeli za podnebje in zdravje so bili razviti za vrsto zdravstvenih rezultatov, za katere je znano, da so občutljivi na podnebne spremembe: smrtnost, povezana s toploto, pri starejših ljudeh, smrtnost, povezana z obalnimi poplavami, smrtnost, povezana z drisko, pri otrocih, mlajših od 15 let, populacija z malarijo, pri kateri obstaja tveganje, in smrtnost, populacija z dengo, pri kateri obstaja tveganje, in smrtnost, podhranjenost in s tem povezana smrtnost. Za prihodnje podnebne spremembe je bil značilen scenarij srednje visokih emisij (A1b), ki temelji na treh podnebnih modelih. Hipotetični scenarij je bil prihodnji svet z rastjo prebivalstva in gospodarskim razvojem, vendar z izhodiščnim podnebjem (1961–1990). Letno breme umrljivosti zaradi podnebnih sprememb je bilo ocenjeno za svetovne regije. Pri večini obravnavanih poti rezultati odražajo tako pozitivne kot negativne vplive na zdravje. Negotovost modela je bila ocenjena za vsak rezultat, kolikor je bilo to tehnično izvedljivo.

V primerjavi s prihodnostjo brez podnebnih sprememb so za leto 2030 predvidene naslednje dodatne smrti: 38 000 zaradi izpostavljenosti vročini pri starejših, 48 000 zaradi driske, 60 000 zaradi malarije in 95 000 zaradi podhranjenosti v otroštvu. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) napoveduje dramatično zmanjšanje umrljivosti otrok, kar se odraža v vse manjših vplivih na podnebne spremembe zaradi podhranjenosti otrok in driske med letoma 2030 in 2050. Po drugi strani naj bi se do leta 2050 število smrtnih žrtev, povezanih z izpostavljenostjo toploti (več kot 100 000 na leto), povečalo. Učinki so največji pri scenariju nizke gospodarske rasti zaradi napovedanih višjih stopenj umrljivosti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Do leta 2050 naj bi bili vplivi podnebnih sprememb na umrljivost največji v južni Aziji. Ti rezultati kažejo, da bodo podnebne spremembe do leta 2030 pomembno vplivale na zdravje otrok.

Po osnovnem socialno-ekonomskem scenariju je bilo med letoma 2030 in 2050 ocenjenih približno 250 000 dodatnih smrti na leto zaradi podnebnih sprememb. Te številke ne predstavljajo napovedi splošnih vplivov podnebnih sprememb na zdravje, saj ni bilo mogoče količinsko opredeliti več pomembnih vzročnih poti.