Dvig morske gladine v pristaniščih: večji poudarek na učinkih

V tem dokumentu so ocenjeni vplivi podnebnih sprememb na morska pristanišča za različne scenarije ravni globalnega segrevanja. Rezultati se nanašajo na možna tveganja, povezana z dvema scenarijema, ki ju predstavljajo projekcije dviga morske gladine, ki so bile ocenjene ob upoštevanju povprečne morske gladine, plimovanja, valov in nevihtnih valov.

Primerjava rezultatov obeh scenarijev kaže, da lahko ekstremni vodostaji do konca stoletja po scenariju visokega segrevanja (RCP8.5) vplivajo na 25 % več tovora kot po scenariju RCP4.5.

Večja evropska pristanišča so opredeljena na podlagi njihove predvidene izpostavljenosti dvigu morske gladine in ekstremnim vremenskim pojavom. Velikost vplivov se meri glede na letno količino pretovorjenega tovora. Po scenariju visokega segrevanja bo ekstremno zvišanje morske gladine za več kot 0,5 m vplivalo na največji del evropske obale, več kot 1 m pa se bo povečalo v Severnem morju, zahodnem delu Baltskega morja ter delih britanske in francoske atlantske obale. Poleg tega se bo od leta 2010 do leta 2100 količina tovora, ki ga je treba pretovoriti v pristaniščih, izpostavljenih ekstremnim morskim gladinam nad 4,5 m, povečala za več kot 200 milijonov ton, večina teh pristanišč pa bo v Španiji, Združenem kraljestvu, na Irskem, Portugalskem in Norveškem. V Črnem in Sredozemskem morju naj bi bili vplivi precej blažji (nižje ekstremne morske gladine), vendar pogostejši v primerjavi s Severnim morjem.

Širši učinki morebitnih motenj pri pristaniških dejavnostih se ocenijo ob upoštevanju učinkov na evropsko zaledje na regionalni ravni in na evropsko foreland, pri čemer se upoštevajo povezave Evrope z glavnimi pristanišči po vsem svetu. Področja zunaj Evrope, na katerih se lahko pričakujejo razmeroma visoki sekundarni učinki, vključujejo Severno Afriko, Ameriko in Bližnji vzhod.