Stanje evropskih morij – Poročilo Evropske agencije za okolje št. 2/2015

Glavni cilj tega poročila je oceniti, ali se evropska morja lahko štejejo za zdrava, čista, nemotena in produktivna. To so trije ključni vidiki glavnega instrumenta morske politike EU – okvirne direktive o morski strategiji – in se nanašajo na stanje morskih ekosistemov in človekove dejavnike sprememb ekosistemov. Ta ocena vključuje tudi opredelitev glavnih trajnostnih izzivov, ki vplivajo na naša morja, in načina, kako se EU odziva na te izzive. Poročilo navsezadnje trdi, da EU ni na poti, da bi izpolnila svoje ambicije glede doseganja trajnostne rabe svojih morij; čeprav je za to v celoti pooblaščena na podlagi sedanjega nabora politik in znanja. V tem poročilu je obravnavano tudi, kako bi lahko z razpoložljivimi politikami in znanjem zagotovili dolgoročni prehod na trajnostnost.
Poročilo na široko obravnava pričakovane učinke podnebnih sprememb na evropska morja (npr. na kemijo in fiziko oceanov, morsko biotsko raznovrstnost, porazdelitev vrst, populacijsko dinamiko, porazdelitev neavtohtonih vrst, ribištvo, evtrofikacijo, kontaminacijo, morske in obalne človekove dejavnosti), zlasti tiste, ki so povezani z: zvišanje temperature morja, zakisljevanje oceanov in poslabšanje drugih pritiskov, ki delujejo na morja. V oceni je navedeno, da podnebne spremembe v evropskih morjih že terjajo davek zaradi segrevanja in zakisljevanja voda. Ena od vidnih posledic antropogenih podnebnih sprememb so na primer premiki v porazdelitvi morskih vrst proti bolj severnim (in s tem hladnejšim) regijam, in sicer vrstam s tržno vrednostjo, kot so vrste, ki jih lovi ribištvo. Te podnebne spremembe v geografiji morskih vrst vplivajo tudi na človekove mednarodne odnose, kot kažejo konflikti med državami, ki si delijo ribolovne vire v severnih evropskih morjih. V poročilu je analizirana tudi storitev regulacije, ki jo zagotavljajo morja, v smislu „podnebne regulacije s sekvestracijo ogljika“.