Strateška zelena infrastruktura in obnova ekosistemov

To poročilo o znanosti za politiko so pripravili Skupno raziskovalno središče, Evropska agencija za okolje, Evropsko tematsko središče za mestne, kopenske in talne sisteme ter GD za okolje. Objavljen je bil leta 2019. Njegov cilj je zagotoviti metodološke smernice za strateško zasnovo dobro povezane, večnamenske in čezmejne zelene infrastrukture v podporo strateškemu oblikovanju politik in odločanju. Predstavljeni so fizični in ekosistemski pristopi k kartiranju ter ustrezne študije primerov dobre prakse, pa tudi vrzeli v znanju, ovire in težave v zvezi z zbiranjem podatkov in metodologijami.

Vse študije primerov iz poročila zagotavljajo informacije o orodjih, ki so na voljo za fizično kartiranje zelene infrastrukture, in pristopih k kartiranju, ki temeljijo na ekosistemskih storitvah. Tri predstavljene študije primerov so neposredno povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam:

• Zaščiteno omrežje, primerno za prilagajanje podnebnim spremembam: potrebo po dinamičnem omrežju, odpornem na spremembe, za zeleno infrastrukturo in prednostno obravnavo ohranitvenih ukrepov. V tej študiji primera se proučuje primernost območij Natura 2000 za prilagajanje španskega brina (Juniperus thurifera)podnebnim spremembam, npr. ali je omrežje dovolj povezano in kje je treba izboljšati povezljivost ali ustvariti nova območja.
• Širjenje mest in posledična izguba zelene infrastrukture na podlagi scenarijev rabe zemljišč in podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih. V tej študiji primera so ocenjeni scenariji politike rabe zemljišč in podnebnih sprememb v zvezi z njihovim potencialom za omejitev širjenja mestnih območij. Simulirajo se osnovni scenariji in hipotetične možnosti politike.
• Zelena infrastruktura za krepitev podnebne odpornosti, primer Donostian-San Sebastian, Španija. V tej študiji primera so bila opredeljena prednostna področja ukrepanja v zvezi s poplavami in vročinskim stresom v mestu Donostia-San Sebastian. Ker želi mesto izvajati ukrepe za preprečevanje učinkov podnebnih sprememb (npr. večje število hudih neviht, poplavljanje rek, vročinski valovi), bi bilo treba rezultate uporabiti kot vhodne informacije za načrt mesta za prilagajanje podnebnim spremembam.