Krepitev odpornosti kulturne dediščine na podnebne spremembe – kje se evropski zeleni dogovor sreča s kulturno dediščino

Evropski zeleni dogovor je odziv Evrope na velike izzive, ki jih za naše družbe predstavljajo podnebne spremembe, njegov cilj pa je, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. V skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma si prizadeva za preoblikovanje EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, z gospodarsko rastjo, ki ne bo vezana na rabo virov in ne bo zapostavljena nobena oseba ali kraj. Vendar kulturna dediščina v zelenem dogovoru ni bila izrecno omenjena. Hkrati je bila v skladu z delovnim načrtom za področje kulture 2019–2022 ustanovljena skupina strokovnjakov držav članic za odprto metodo koordinacije za krepitev odpornosti kulturne dediščine na podnebne spremembe. Naloga skupine je bila preučiti prispevek kulturne dediščine k evropskemu zelenemu dogovoru ter opredeliti grožnje in vrzeli, povezane s kulturno dediščino v okviru podnebnih sprememb.

Naša kulturna dediščina je poškodovana in izgubljena zaradi podnebnih sprememb, ki napredujejo s hitrostjo in obsegom brez primere. Hkrati kulturna dediščina ponuja zelene in trajnostne rešitve za podnebno krizo. Ena od ključnih rešitev je prenova starih stavb, ki se je izkazala za podnebju prijaznejšo od rušenja. Raziskave in inovacije so nepogrešljive gonilne sile sprememb, ki lahko znatno prispevajo k boju proti podnebnim spremembam. Prilagoditveni in blažilni ukrepi morajo biti v skladu z načeli kakovosti, da se zagotovi varstvo kulturne dediščine in prepreči neustrezno prilagajanje, ki bi povzročilo krizo kulturne dediščine. Ustrezni ukrepi bodo spodbudili odpornost proti podnebnim spremembam, gospodarsko okrevanje ter razvoj znanj in spretnosti v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Skupna prizadevanja Evrope, ki so že privedla do primerov dobre prakse, bodo vir navdiha za druge regije sveta.