Znatno segrevanje srednjeevropskih gorskih rek zaradi podnebnih sprememb

Vodna telesa po vsem svetu se trenutno segrevajo z neprimerljivimi stopnjami, odkar so se začela opazovanja, vendar se segrevanje med ekoregijami zelo razlikuje. Doslej se je pričakovalo, da bodo gorske reke doživele zmanjšano segrevanje zaradi vnosa hladne vode iz snega ali ledu. Vendar se temperature zraka na gorskih območjih povečujejo hitreje od svetovnega povprečja, zato se za hladne rečne ekosisteme pričakujejo učinki segrevanja. Pri razčlenjevanju večdekadalnih podatkov o temperaturi vode za dve srednjeevropski gorski reki z različnim režimom izpustov in vodnih virov so bili v tem delu opredeljeni doslej neprijavljeni (a) dolgoročni trendi segrevanja (s stopnjami, odvisnimi od velikosti reke, med +0,24 in +0,44 °C v desetletju^−1); temveč tudi (b) sezonske premike, pri čemer se obe reki segrevata ne le poleti, temveč tudi v zimskih mesecih (tj. do +0,52 °C v desetletju⁻¹ v novembru); (c) znatno zvišanje najnižjih in najvišjih temperatur (npr. temperature v večji reki ne dosežejo več zmrzišča od leta 1996, najvišje temperature pa so se zvišale s hitrostjo med +0,4 in +0,7 °C v desetletju^−1); in (d) širjenje obdobij tople vode v teh ekosistemih v zadnjih desetletjih. Rezultati poročila kažejo znaten učinek segrevanja gorskih rek z znatnimi mesečnimi stopnjami segrevanja ne samo poleti, ampak tudi pozimi, kar kaže, da se fenologija gorskih rek še naprej spreminja s stalnim segrevanjem ozračja. Poleg tega to delo kaže, da bodo poleg splošnega segrevanja tudi sezonski premiki, spremembe ekstremnih temperatur in podaljševanje toplejših obdobij imeli vlogo pri ekoloških komponentah gorskih rek in bi jih bilo treba upoštevati pri ocenah podnebnih sprememb in upravljanju blažitve podnebnih sprememb.