Število smrti zaradi vročinskega vala po diagnozi, spolu, starostnih skupinah in površini v Sloveniji, 2015 v primerjavi z letom 2003

Sedanje podnebne spremembe naj bi povzročile pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, vključno z vročinskimi valovi. V Sloveniji so se večji vročinski valovi pojavili poleti 2003 in 2015 . Vsak vročinski val je povzročil čezmerne smrti, hkrati pa daljša življenjska doba spreminja demografijo družbe, kar bo zelo verjetno neposredno vplivalo na zdravje prebivalstva. Številne študije so že pokazale, da so starejši med najbolj ranljivimi v vročinskih valovih. Razumevanje, na katere vzroke umrljivosti vpliva vročina, je pomembno za preprečevanje smrti, povezanih s toploto, zlasti v ranljivih podskupinah.

Praktično uporabni rezultati te študije so:

• Število smrti, povezanih z vročinskimi valovi, se je leta 2015 v primerjavi z letom 2003 povečalo.
• Najbolj ranljivo prebivalstvo v času vročinskih valov v Sloveniji so starejši (stari 75 let in več).
• Zvišano razmerje relativnega tveganja (RRR) v primerjavi z letoma 2015 in 2003 za posebne vzroke smrti v vročinskih valovih prispeva k identifikaciji ranljive podskupine (osebe z boleznimi obtočil), za nadaljnjo potrditev pa bi bilo zanimivo razmisliti o obolevnosti.
• Omejitve so, da študija temelji na zelo majhnem številu opaženih dnevnih smrti zaradi majhnega števila prebivalcev Slovenije, očitno pa so intervali zaupanja v tej analizi zelo široki, zato je vsaka razlaga obremenjena s špekulacijami in nepopolnimi odgovori. Po drugi strani pa so bili zabeleženi le osnovni vzroki smrti in zanimivo bi bilo vedeti, ali so k smrtnosti prispevale še kakšne druge bolezni, poškodbe, stanja ali dogodki. Prav tako niso bili upoštevani zavajajoči dejavniki, ki so povezani tudi s povečanim številom smrti poleti: poletni oksidacijski smog, druga onesnaževala zraka na prostem, bivalne razmere v zaprtih prostorih in socialno-ekonomski položaj.

Rezultati teh analiz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so pokazali, da se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2003 povečalo število najranljivejših skupin, in sicer starejših oseb in oseb z boleznimi obtočil. Zato mora Nacionalni inštitut za javno zdravje v primeru vročinskih valov posebno pozornost nameniti tem ranljivim skupinam prebivalstva, saj bodo ljudje živeli dlje in se bodo v Sloveniji očitno povečale vse kronične nenalezljive bolezni, vročinski valovi pa bodo izrazitejši. Zato se pričakuje, da se bo breme smrti med vročinskimi valovi v teh podskupinah prebivalstva v naslednjih letih povečalo. Za zaustavitev tega trenda so potrebni dodatni javnozdravstveni ukrepi. Za razširjanje informacij in nasvetov ranljivim skupinam prebivalstva v  Sloveniji zadostuje uporaba množičnih medijev zaradi majhnosti prebivalstva in drugih ustreznih prizadevanj na področju javnega zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje namerava v prihodnosti organizirati vrsto delavnic po vsej državi, da bi povečal ozaveščenost o vplivu vročinskih valov na zdravje prebivalstva.