Poročilo The Lancet Countdown iz leta 2019 o zdravju in podnebnih spremembah: zagotavljanje, da zdravje otroka, ki se rodi danes, ni odvisno od podnebnih sprememb;

Poročilo vsebuje globalni pregled vplivov podnebnih sprememb na zdravje ljudi in odziv na podnebne spremembe za zdravje. Njegov cilj je dodatno okrepiti svetovni sistem spremljanja zdravja in podnebnih sprememb ter zagotoviti pregled zdravja in podnebnih sprememb v letu 2018.

Na področju vplivov podnebnih sprememb, izpostavljenosti in ranljivosti se spremlja pet kazalnikov, in sicer: zdravje in vročina, zdravje in ekstremni vremenski pojavi, svetovni zdravstveni trendi pri boleznih, občutljivih na podnebje, nalezljivih boleznih, občutljivih na podnebje, ter prehranska varnost in podhranjenost. Zaključiti je mogoče, da kazalniki kažejo poslabšanje izpostavljenosti in ranljivosti vzdolž različnih temperaturnih in padavinskih poti z zmanjšanjem potenciala pridelka in povečanjem vektorske zmogljivosti za številne bolezni, občutljive na podnebje. Te učinke najbolj občutijo države z nizkimi in srednjimi dohodki po vsem svetu. Na duševno zdravje lahko na različne načine negativno vplivajo vročinski valovi, izguba premoženja in izguba sredstev za preživljanje zaradi poplav ali migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Čeprav je bilo ugotovljenih veliko različnih povezav med podnebjem in duševnim zdravjem, so te zelo socialno in kulturno posredovane.

Poročilo obravnava tudi odzivanje na podnebne spremembe za zdravje s prilagajanjem, načrtovanjem in odpornostjo za zdravje. Kazalniki, ki se tukaj uporabljajo, so načrtovanje in ocenjevanje prilagajanja, podnebne informacijske storitve za zdravje, izvajanje in izvajanje prilagajanja ter poraba za prilagajanje za zdravstvene in z zdravjem povezane dejavnosti. V poglavju je ugotovljeno, da se številni kazalniki premikajo v pozitivno smer, vendar je odziv zdravstvene skupnosti na prilagajanje še vedno precej počasen. Povečalo se je število držav z nacionalnimi načrti prilagajanja na področju zdravja ter število držav in mest, ki so ocenili tveganje za zdravje in ranljivost, skupaj s porabo za prilagajanje na področju zdravja. Pred izvajanjem je treba temeljito preučiti najboljše prilagoditvene možnosti.

Drugi deli poročila se osredotočajo na blažilne ukrepe in dodatne koristi za zdravje, ekonomijo in finance ter javno in politično udejstvovanje.

Zaključek je, da je napredek pri blažitvi in prilagajanju še vedno nezadosten. Kljub temu počasnemu napredku je tudi odziv počasen. 51 od 101 spremljanih držav je pripravilo nacionalne načrte za prilagajanje zdravju, 70 držav zagotavlja storitve obveščanja o podnebju zdravstvenemu sektorju, 109 držav ima srednje do visoko stopnjo izvajanja nacionalnega okvira za izredne zdravstvene razmere, 69 % mest pa je pripravilo ocene tveganja in ranljivosti. Financiranje prilagajanja na področju zdravja se še naprej povečuje, sredstva, povezana z zdravjem, pa zdaj predstavljajo 11,8 % svetovne porabe za prilagajanje. Nenazadnje se še naprej povečujeta javno in politično udejstvovanje, pri čemer se povečuje zanimanje za šolske podnebne stavke, letna srečanja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja ter napovedi o odprodaji od zdravstvenih in zdravstvenih združenj. V zadnjem letu je pozornost javnosti vse večja, zato obstaja določen odziv vlad, ki se začne ujemati z obsegom podnebne krize. Obveščanje o tveganjih za zdravje zaradi podnebnih sprememb in spodbujanje izvajanja trdnih odzivov za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi bosta bistveni vlogi zdravstvenih delavcev.

Poročilo se konča s pritožbo: „S polnim učinkom Pariškega sporazuma, ki naj bi se začel izvajati leta 2020, je potreben ključen premik – premik od razprave in zavezanosti k znatnemu zmanjšanju emisij.“

Če želite prebrati poročilo, se boste morda morali brezplačno registrirati na spletni strani Lancet.

Poročilu Lancet Countdown za leto 2019 je priloženo poročilo o politiki za EU, ki je bilo objavljeno skupaj s Stalnim odborom evropskih zdravnikov (CPME).