All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodies
An official website of the European Union | How do you know?
Environmental information systems
SL
Opis
Poročilo Lancet Countdown za leto 2022 je objavljeno, ko se svet sooča z globokimi in sočasnimi sistemskimi pretresi. Države in zdravstveni sistemi se še naprej spopadajo z zdravstvenimi, socialnimi in gospodarskimi posledicami pandemije COVID-19, ruska invazija na Ukrajino in vztrajna prekomerna odvisnost od fosilnih goriv pa sta svet potisnili v svetovno energetsko krizo in krizo življenjskih stroškov. Ko se te krize odvijajo, se podnebne spremembe nezadržno stopnjujejo. Njeni vse hujši učinki vse bolj vplivajo na temelje zdravja in dobrega počutja ljudi, kar povečuje ranljivost svetovnega prebivalstva za sočasne nevarnosti za zdravje.
Po 30 letih pogajanj UNFCCC kazalniki Lancet Countdown kažejo, da države in podjetja še naprej sprejemajo odločitve, ki ogrožajo zdravje in preživetje ljudi po vsem svetu. Ko države razvijajo načine za okrevanje po soobstoječi krizi, so dokazi nedvoumni. V tem kritičnem trenutku lahko takojšen odziv, osredotočen na zdravje, še vedno zagotovi prihodnost, v kateri svetovno prebivalstvo ne le preživi, ampak uspeva.
V letih 2021 in 2022 so ekstremni vremenski pojavi povzročili opustošenje na vseh celinah, vključno s poplavami, požari v naravi in vročinskimi valovi, kar dodatno obremenjuje zdravstvene službe, ki se že spopadajo s posledicami pandemije COVID-19. Spreminjajoče se podnebje vpliva na širjenje drugih nalezljivih bolezni, zaradi česar je prebivalstvo izpostavljeno večjemu tveganju za pojav novih bolezni in koepidemije. Podnebne spremembe vplivajo na vse razsežnosti prehranske varnosti po več medsebojno povezanih poteh, kar še poslabšuje posledice drugih soobstoječih kriz. Gospodarske izgube, povezane z učinki podnebnih sprememb, povečujejo tudi pritisk na družine in gospodarstva, ki se že soočajo s sinergijskimi učinki pandemije COVID-19 ter mednarodne krize življenjskih stroškov in energetske krize, kar dodatno spodkopava socialno-ekonomske dejavnike, od katerih je odvisno dobro zdravje. Z napredkom v znanosti o študijah odkrivanja in pripisovanja je vpliv podnebnih sprememb na številne dogodke zdaj količinsko opredeljen z več kazalniki.
Zaradi vse hujših vplivov podnebnih sprememb na zdravje, ki zaostrujejo druge soobstoječe krize, se prebivalstvo po vsem svetu vse bolj zanaša na zdravstvene sisteme kot svojo prvo obrambno linijo. Vendar prav tako kot narašča potreba po zdravstvenem varstvu, so zdravstveni sistemi po vsem svetu oslabljeni zaradi posledic pandemije COVID-19 ter energetske krize in krize življenjskih stroškov. Zato so potrebni nujni ukrepi za krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov, preprečevanje hitro naraščajočega števila smrtnih žrtev in preprečevanje trpljenja v spreminjajočem se podnebju. Vendar je potrebna proaktivna prilagoditev v polnem teku.
Trideset let po podpisu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v kateri so se države dogovorile, da bodo preprečile nevarne antropogene podnebne spremembe in njihove škodljive učinke na zdravje in blaginjo ljudi, je od takrat sledilo le malo smiselnih ukrepov za odpravo temeljnega vzroka globalnega segrevanja. Odvisnost od fosilnih goriv ne ogroža le svetovnega zdravja zaradi vse večjih učinkov podnebnih sprememb, temveč neposredno vpliva tudi na zdravje in dobro počutje ljudi, in sicer prek nestanovitnih in nepredvidljivih trgov fosilnih goriv, krhkih dobavnih verig in geopolitičnih konfliktov. Posledično milijoni ljudi nimajo dostopa do energije, ki jo potrebujejo, da bi ohranili svoje domove pri zdravih temperaturah, ohranili hrano in zdravila. Sedanja energetska kriza in kriza življenjskih stroškov ogrožata napredek v smeri nizkoogljične, zdrave in za življenje prijazne prihodnosti za vse.
Odziv na sedanje krize, osredotočen na zdravje, bi zagotovil priložnost za nizkoogljično in odporno prihodnost, ki ne bo le preprečila zdravstvenih posledic pospešenih podnebnih sprememb, temveč bo s povezanimi dodatnimi koristmi podnebnih ukrepov zagotovila tudi boljše zdravje in dobro počutje. S takšnim odzivom bi se države hitro preusmerile s fosilnih goriv, zmanjšale svojo odvisnost od krhkih mednarodnih naftnih in plinskih trgov ter pospešile pravičen prehod na čiste vire energije. Odziv, osredotočen na zdravje, bi zmanjšal verjetnost najbolj katastrofalnih učinkov podnebnih sprememb, hkrati pa izboljšal energetsko varnost, ustvaril priložnost za oživitev gospodarstva in zagotovil takojšnje koristi za zdravje. Pomembno je, da bi pospešitev prilagajanja podnebnim spremembam privedla do trdnejših zdravstvenih sistemov, kar bi zmanjšalo negativne učinke prihodnjih izbruhov nalezljivih bolezni in geopolitičnih konfliktov ter ponovno vzpostavilo prvo obrambno linijo svetovnega prebivalstva.
Kljub desetletjem nezadostnega ukrepanja nastajajoči, čeprav redki, znaki sprememb dajejo nekaj upanja, da se bo morda začel pojavljati odziv, osredotočen na zdravje, in sicer z vključevanjem posameznikov ali lokalnih organov, poročanjem o zdravju in podnebnih spremembah v medijih, osredotočanjem voditeljev držav na povezave med podnebnimi spremembami in zdravjem ter posodobljenimi ali novimi nacionalno določenimi prispevki, ki se sklicujejo na zdravje. Vendar bi bilo treba večjo ozaveščenost in zaveze nujno pretvoriti v dejanja, da bi se upanje uresničilo.
Referenčne informacije
Spletne strani:
Sodelavec:
Lancet Countdown v EvropiObjavljeno v Climate-ADAPT: Apr 19, 2025
Language preference detected
Do you want to see the page translated into ?
Exclusion of liability
This translation is generated by eTranslation, a machine translation tool provided by the European Commission.