Podnebna kriza je kriza otrokovih pravic

Podnebna kriza je kriza otrokovih pravic. Nedavni rekordni vročinski valovi, požari v naravi in poplave v številnih državah pomenijo izziv za „novo normalnost“. Vplivi podnebnih sprememb so jasni. Takšne so rešitve. Nesprejemljivo je, da se današnji otroci in mladi soočajo z negotovo prihodnostjo. Otroci in mladi po vsem svetu s protesti, dejavnostmi v družbenih medijih ter družbeno in državljansko angažiranostjo jasno in glasno zahtevajo spremembe. Stari načini početja niso dovolj dobri. To poročilo zagotavlja prvi celovit pregled izpostavljenosti otrok vplivom podnebnih sprememb in njihove ranljivosti zanje z indeksom podnebnega tveganja za otroke (CCRI). Že zdaj je jasno, da so otroci bolj izpostavljeni podnebnim in okoljskim šokom kot odrasli. Vendar to poročilo prvič natančno proučuje, koliko otrok živi na območjih z več prekrivajočimi se podnebnimi in okoljskimi tveganji, ki sprožijo, krepijo in povečujejo druga drugo, skupaj s podatki o razpoložljivosti in kakovosti osnovnih storitev, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje ter voda in sanitarne storitve, da bi dobili resničen vpogled v vpliv podnebne krize na otroke. Skoraj vsak otrok na Zemlji je izpostavljen vsaj eni podnebni in okoljski nevarnosti, šoku ali stresu, kot so vročinski valovi, cikloni, onesnaženost zraka, poplave in pomanjkanje vode. Vendar je rekordnih 850 milijonov – približno tretjina vseh otrok – izpostavljenih štirim ali več obremenitvam, kar ustvarja izjemno zahtevno okolje za življenje, igro in uspeh otrok. Po podatkih CCRI na svetovni ravni približno 1 milijarda otrok, kar je skoraj polovica otrok na svetu, živi v državah, ki so „izjemno ogrožene“ zaradi posledic podnebnih sprememb. Ti otroci se soočajo s smrtonosno kombinacijo izpostavljenosti številnim šokom z veliko ranljivostjo, ki je posledica pomanjkanja osnovnih storitev. Preživetje teh otrok je neposredno ogroženo zaradi posledic podnebnih sprememb. Reševanje podnebne krize zahteva ukrepanje vseh delov družbe. Vlade morajo zagotoviti, da so okoljske politike prilagojene otrokom. Podjetja morajo zagotoviti, da njihove prakse varujejo naravno okolje, od katerega so odvisni otroci. Emisije toplogrednih plinov in onesnaževal okolja je treba drastično zmanjšati. Storitve za otroke morajo vključevati odpornost proti podnebnim spremembam in okoljsko trajnostnost. Šole je treba izobraževati o zelenih znanjih in spretnostih. Otroke in mlade je treba prepoznati in jim prisluhniti kot nosilcem sprememb.