Pot do odpornosti – obvladovanje in financiranje ekstremnih vremenskih tveganj

Pogostnost, resnost in izpostavljenost energetskih sistemov ekstremnim vremenskim pojavom se povečujejo in vplivajo na energetski sistem. Medtem ko so bile v preteklosti zgrajene strukture, odporne na udarce – „varne pred propadom“, je zaradi kompleksnosti današnjega sistema in vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov potreben prehod na energetsko infrastrukturo, ki bo delovala v skladu s pristopom „varne pred propadom“. Zdi se, da je rešitev „pametnejša in ne močnejša“. Sistemski pristop za opredelitev tehničnega tveganja seveda omogoča razvoj inovativnega financiranja energetskega sektorja.

Zaščita sredstev energetske infrastrukture pred ekstremnimi vremenskimi pojavi bo do leta 2035 znatno povečala skupne svetovne naložbe v energetsko infrastrukturo, ki bodo po ocenah znašale od 48 do 53 milijard USD. Jasno je, da vlade same ne morejo kriti stroškov zagotavljanja varnih in zanesljivih energetskih sistemov, ki izpolnjujejo naše sedanje in prihodnje povpraševanje po energiji ter so hkrati sposobni prenesti posledice ekstremnih vremenskih pojavov. Zasebni vlagatelji se morajo vključiti v financiranje.

Prilagoditveni ukrepi pogosto nimajo regulativnih smernic o tem, kaj je potrebno za povečanje odpornosti. Trenutno ni dogovorjenega cilja ali metrike za prilagajanje ali posebne odzive na ekstremne vremenske razmere. Prav tako ni dogovora o tem, koliko odpornosti zadostuje in kako je mogoče večjo odpornost povezati z dodatnim tokom prihodkov ter tako postati privlačna za vlagatelje. Vlada in regulatorji bi morali izvajati regulativne okvire, da bi jasno opredelili ravni odpornosti, potrebne za energetsko infrastrukturo. To bi finančnemu sektorju omogočilo, da ustvari ustrezne finančne nosilce, ki bi zasebnemu sektorju pomagali prevzeti odgovornost za odpornost. Poročilo zagotavlja nadaljnje razumevanje tega zapletenega vprašanja, ki vpliva na energetske sisteme zaradi podnebnih sprememb.