Pristopi k urbanističnemu načrtovanju, zasnovi in upravljanju za krepitev odpornosti – pregled dokazov

Lokalne krize in izredne razmere vplivajo na gospodarsko dejavnost, škodujejo okolju, prekinjajo storitve kritične infrastrukture ter neposredno in posredno vplivajo na zdravje. Mesta morajo zagotoviti učinkovit odziv na krize in okrevanje po njih. Zmanjšati morajo tudi sedanjo in prihodnjo izpostavljenost nevarnosti in ranljivost. Urbanistično načrtovanje, upravljanje in načrtovanje imajo vlogo preprečevanja in zmanjševanja tveganja; zato bi jih bilo treba vključiti v lokalne strategije in načrte za odpornost. V več nedavnih večstranskih poročilih, okvirih in smernicah so mesta izpostavljena kot vodilni akterji pri zmanjševanju nevarnosti in prilagajanju nanje, pri čemer so določene prednostne naloge in omogočeni pristopi od spodaj navzgor, ki skupnosti še bolj vključujejo v izgradnjo bolj zdravih, trajnostnih, pravičnih in odpornih mest (in zaradi katerih so lokalne oblasti bolj odgovorne zanje).

V okviru projekta SZO za varovanje okolja in zdravja s krepitvijo odpornosti mest je bil opravljen obsežen pregled literature o urbanističnem načrtovanju, zasnovi, upravljanju in pripravljenosti v zvezi z nesrečami. Zbrana je bila akademska literatura, objavljena v obdobju 2015–2021, ki se je uporabljala za mesta v evropski regiji SZO, in zbrane strategije urbanističnega načrtovanja na podlagi tveganj za izboljšanje odpornosti na lokalni ravni. Kot vir za zagotovitev okvira in primerjalne analize je bil vključen tudi kratek izbor nedavnih mednarodnih poročil in smernic.

V tem poročilu so opredeljeni konceptualni pristopi, okviri in strategije v literaturi za pomoč mestom pri spopadanju z izzivi priprave na verjetne in resne posledice lokalnih ekstremnih dogodkov ter njihovega preprečevanja. V njem je preučeno, kako (in v kolikšni meri) so lahko urbanistično načrtovanje, upravljanje in načrtovanje mehanizem za izboljšanje pripravljenosti in odpornosti.

Ugotovitve kažejo, da so objavljene raziskave, ki temeljijo na eni vrsti nevarnosti, pogoste: za približno 60 % pregledanih dokumentov je bilo ugotovljeno, da so specifični za nevarnost. V poročilu je obravnavanih več strategij, ki so zlasti pomembne za nekatere vrste nevarnosti, pri čemer se razlikuje med strategijami, ki vključujejo spremembo ali zasnovo fizične infrastrukture, in strategijami, ki se nanašajo na upravljanje, komuniciranje in sodelovanje javnosti. Vročinski valovi in učinek mestnega toplotnega otoka so na primer pogosto povezani z gostimi in neprepustnimi mestnimi tkaninami ter zahtevajo večjo zeleno pokritost z naravnimi rešitvami. V tem smislu bi lahko lokalni predpisi o načrtovanju (kot so obvezni minimalni deleži zelenih površin) pomagali povečati obseg zelene pokritosti v mestih. To pa bi lahko bilo zelo pomembno za preprečevanje (ali ublažitev posledic) poplav v mestnih okoljih, ki so tradicionalno odvisna le od sive infrastrukture, ki morda ne bo zmožna obvladovati prihodnjih ravni, predvidenih zaradi podnebnih sprememb. Pripravljenost na potrese vključuje optimalno zasnovo odprtih prostorov v mestu, ki
bodo delovali kot zatočišča, ter posodobljene popise cestnega omrežja in stavbnega fonda. Izboljšanje odpornosti stavb je ključnega pomena pri soočanju s potresnimi dogodki in močnimi vetrovi med nevihtami. V zvezi s slednjim lahko izboljšanje javnega znanja in ozaveščenosti o tveganjih, povezanih z nevihtami, izboljša osebne in gospodinjske ukrepe za pripravljenost, za katere je bilo ugotovljeno, da bi lahko bili pomembni tudi pri blaženju učinkov in skrajšanju časa okrevanja.