Urbanistično načrtovanje za zdravje – izkušnje s krepitvijo odpornosti v 12 mestih

Izredne razmere lahko postanejo preobrazbene izkušnje za mesta: priložnost za ponovni razmislek, preoblikovanje in obnovo ter za spodbujanje sprememb, s katerimi bi lahko postali bolj zdravi, trajnostni, pravični in odporni. Vrnitev na „normalno“ morda ne bo dovolj dobra – namesto tega bi si morala mesta prizadevati za boljšo prihodnost mest. V tem poročilu so predstavljeni rezultati vrste intervjujev z mesti v evropski regiji SZO, katerih cilj je bil zbrati lokalna spoznanja o tem, kako določiti prednostne naloge za večjo odpornost in pripravo na okoljske in zdravstvene krize (ali odzivanje nanje). Opravljeni so bili razgovori s predstavniki lokalnih oblasti, ki se ukvarjajo z urbanističnim načrtovanjem, okoljem ali zdravjem. Osredotočili so se na to, kako so mesta pristopila k urbanističnemu načrtovanju in zasnovi infrastrukture kot odzivu na posebne nesreče – ali preventivno za prihodnje nesreče – in kako bi lahko ta prizadevanja prispevala k bolj zdravi in trajnostni prihodnosti mest.

Na podlagi vnaprej poslanega vprašalnika je bilo anketiranih 12 mest, vključenih v študijo primera, v 11 državah evropske regije SZO. Med njimi so bila tri majhna (< 100 000 državljanov), pet srednjih (100 000–500 000 državljanov) in štiri velika mesta (> 500 000 državljanov). Od tega jih je 10 v zadnjem desetletju doživelo vsaj en izredni dogodek, vključno z večjimi poplavami, gozdnimi požari, potresi, orkani, industrijskimi nesrečami, izpadi električne energije, vročinskimi valovi in snežnimi nevihtami. Več mest je hkrati doživelo več nesreč, ta trend pa se bo verjetno nadaljeval tudi v prihodnosti. Ti dogodki so imeli številne učinke, vključno z znatnimi vplivi na zdravje. Tematska analiza je bila uporabljena za izvlečke intervjujev za opredelitev skupnih tem, idej in vzorcev.

Pripravljenost naizredne razmere je ključni element krepitve odpornosti zdravstvenih in drugih sistemov ter osrednja sestavina okvirov za obvladovanje izrednih razmer. Izvlečki razgovorov so bili zato analizirani z uporabo štirih ločenih, vendar medsebojno povezanih faz okvirov za obvladovanje izrednih razmer. Ti vključujejo dve fazi, ki potekata med izrednimi razmerami in po njih (odziv in okrevanje), ter dve fazi, ki ju je treba izvesti pred novimi izrednimi napadi (blaženje in pripravljenost).

V rezultatih razgovora so bili opredeljeni nekateri ključni dejavniki za okrevanje po dogodku, vključno z dostopom do finančnih sredstev in proračunov za nepredvidljive razmere, zavarovalnim kritjem, prožnostjo v lokalnih dobavnih in distribucijskih verigah ter družbeno ozaveščenostjo o različnih izpostavljenostih in zdravstvenih tveganjih v okolju. Poleg tega so bili v razgovorih opisani številni dejavniki za krepitev odpornosti, ki so ključni za popolno in hitro okrevanje, vključno z dolgoročnimi naložbami v kritično infrastrukturo, preoblikovanjem gospodarskega modela, da bi se bolj zanašal na trajnostne in zelene industrije, ter nadzorom nad razvojnim pritiskom.