Okvirna direktiva o vodah

Okvirna direktiva o vodah (Direktiva 2000/60/ES) je bila objavljena oktobra 2000 in je najpomembnejši del evropske zakonodaje o vodah. Določa pravila za zaustavitev slabšanja stanja vodnih teles Evropske unije (EU) in doseganje „dobrega stanja“ evropskih rek, jezer in podzemnih voda.
To vključuje zlasti:

• varovanje vseh oblik vode (površinskih, podzemnih, celinskih in prehodnih);
• obnova ekosistemov v teh vodnih telesih in okoli njih;
• zmanjšanje onesnaževanja v vodnih telesih;
• zagotavljanje trajnostne rabe vode za posameznike in podjetja.

Zakonodaja nacionalnim organom nalaga jasne odgovornosti. Izpolnjevati morajo naslednje zahteve:

• opredelijo posamezna povodja na svojem ozemlju, tj. okoliška kopenska območja, ki se izlivajo v določene rečne sisteme;
• imenujejo organe za upravljanje teh bazenov v skladu s pravili EU;
• analizirati značilnosti vsakega povodja, vključno z vplivom človekove dejavnosti in ekonomsko oceno rabe vode;
• spremljanje stanja vode v vsakem povodju;
• registrirati zavarovana območja, kot so tista, ki se uporabljajo za pitno vodo, ki zahtevajo posebno pozornost;
• priprava in izvajanje „načrtov upravljanja povodij“, da se prepreči slabšanje stanja površinskih voda, zaščiti in izboljša podzemna voda ter ohranijo zavarovana območja;
• zagotoviti, da se stroški storitev za rabo vode povrnejo, tako da se viri uporabljajo učinkovito in da onesnaževalci plačajo;
• zagotavljajo javne informacije in posvetovanja o svojih načrtih upravljanja povodij.

Okvirna direktiva o vodah uporablja pristop cikla upravljanja povodij, ki se ponavlja vsakih šest let, da se omogočijo izboljšane metodologije ocenjevanja in nadaljnji razvoj načrtov za povodja. Ustrezni lokalni organi morajo skupaj pripraviti načrt upravljanja povodja in določiti ukrepe upravljanja za vsako vodno območje. Države članice EU so Evropski komisiji od marca 2016 poročale o svojih drugih načrtih upravljanja povodij za obdobje 2015–2021 v skladu z okvirno direktivo o vodah.