Arhiv novic

V okviru projekta NEVERMORE, ki ga financira EU, je bil razvit nabor orodij IKT, ki združuje podnebno znanost, socialno-ekonomske podatke in znanje deležnikov za spodbujanje celostne ocene podnebnih sprememb. Zbirka orodij z odprtim dostopom vsebuje raziskovalca kataloga, orodje za študijo primera, orodje na ravni EU in orodje za igrifikacijo za podporo ocenjevanju scenarijev, prednostnemu razvrščanju politik in učenju deležnikov. Zbirka orodij je na voljo tudi v posebnem programu MOOC, ki je na voljo na spletni strani projekta.

Evropska komisija je med decembrom 2025 in februarjem 2026 državljane, podjetja, javne organe in druge organizacije povabila k sodelovanju v javnem posvetovanju o prihodnjem okviru, ki bo določil, kako se Evropa pripravlja na podnebne spremembe in odziva nanje. Rezultati posvetovanja so zdaj objavljeni na spletni strani Komisije (opomba: se pomaknite navzdol, da prenesete končne dokumente).

Pri pripravi naslednje nemške ocene podnebnega tveganja so bile nemške verige vplivov na podnebje posodobljene in racionalizirane. Te verige vplivov so ključna metodološka podlaga za oceno tveganja in opredelitev morebitnih podnebnih vplivov, vplivnih dejavnikov in medsebojnih povezav med podnebnimi vplivi. Poročilo vsebuje povzetek pojasnil v angleščini.

Mreža centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema (NGFS) je v sodelovanju s francoskim predsedstvom skupine G7 pripravila poročilo, v katerem so analizirani makroekonomski in finančni učinki ekstremnih vremenskih dogodkov, njihovi kanali prenosa in mednarodni učinki prelivanja. Poročilo vsebuje celotno besedilo in vizualni povzetek na visoki ravni.

Spreminjajoče se podnebne razmere vse bolj vplivajo na svetovno kmetijsko proizvodnjo. Dolgotrajne suše, spremembe vlage v tleh ali pogostejše in intenzivnejše poplave pritiskajo na pridelke, namakalne sisteme in prakse gospodarjenja z zemljišči. Za merjenje, ali prilagajanje poteka, je OECD razvila 17 kazalnikov za oceno napredka držav pri prilagajanju v kmetijski proizvodnji, s katerimi je mogoče oceniti doseženi napredek ter opredeliti preostale potrebe po prilagajanju in vrzeli v politikah.

Po podatkih evropskega poročila o stanju podnebja, ki sta ga pripravili Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb (C3S) in Svetovna meteorološka organizacija (SMO), je vsaj 95 % Evrope leta 2025 doživelo nadpovprečne letne temperature. Poročilo poudarja, da se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, zaradi česar se celina segreva hitreje. Članek vključuje celotno poročilo in interaktivni gledalec.

Urbane zelene površine izboljšujejo kakovost življenja, blažijo visoke temperature, toplotne otoke, onesnaževanje s hrupom in slabo kakovost zraka. Vendar je študija, ki jo je Evropska komisija izvedla v sodelovanju z Univerzo v Københavnu, pokazala, da ima manj kot 15 % evropskega mestnega prebivalstva popoln dostop do zelenih površin v skladu z načelom "3-30-300" ozelenitve. Ugotovitve kažejo tudi, da bogatejše soseske uživajo bistveno višje ravni pokrovnosti dreves in bližine naravi kot območja z nižjimi dohodki.

Mednarodni inštitut za vode v Stockholmu (SIWI) navaja, da sta prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic odvisna od načina upravljanja vodnih sistemov. V tem poročilu o politiki je določenih pet prednostnih premikov od razdrobljenih pristopov k bolj usklajenemu in učinkovitemu upravljanju voda. Ti premiki skupaj zagotavljajo praktičen okvir za uskladitev delovanja vodnih sistemov z organizacijo politike, financiranja in izvajanja, da se okrepi skladnost, uskladijo naložbe in podpre izvajanje v velikem obsegu.

Požari v naravi so v zadnjih letih požgali dele gozdov po vsej Evropi, vendar lahko skrbna namestitev pašne živine na območja z visokim tveganjem zmanjša njeno ranljivost za požare, kot sta ugotovila dva projekta LIFE. Pristop, znan kot kmetijsko gozdarstvo, omogoča, da se govedo, ovce ali koze sprehajajo med drevesi, kjer jedo in poteptajo vegetacijo, ki bi lahko zagotovila gorivo za požar v naravi.

V 25 od 27 držav članic EU je skoraj 8 000 požarov povzročilo 1 079 538 požganih hektarjev. To je največje požgano območje v EU-27, ki ga je EFFIS zabeležil od leta 2006, kar je skoraj dvakrat več od povprečja za obdobje 2006–2024. Sezona 2025 odraža jasen trend: zgodnejši začetek, pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi ter požari, ki dosežejo višje zemljepisne širine, kot jih je bilo mogoče opaziti v preteklosti.

Knjižnica NbS, ki jo je razvil projekt LandShift in Metabolic Institute, ki ga financira EU, je interaktivna platforma, zgrajena na sistematični identifikaciji in kuraciji izvedenih primerov NbS po vsej Evropi. Vsak primer je kategoriziran glede na vrsto ekosistema, izziv v zvezi z rabo zemljišč in pristop k rešitvam, kar uporabnikom omogoča, da raziščejo in primerjajo možnosti, prilagojene njihovim posebnim potrebam.

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) sta podpisala memorandum o soglasju za okrepitev sodelovanja pri spodbujanju z dokazi podprtih raziskav o tveganjih naravnih katastrof. Ključna področja sodelovanja bodo vključevala izboljšanje metodologij za oceno tveganja ter izboljšanje zbiranja in analize podatkov o izgubah zaradi nesreč.

Šotišča zagotavljajo zaščito pred močnimi padavinami, shranjujejo vodo za sušna obdobja in so naravne klimatske naprave. Nov program podpore v Nemčiji je namenjen ponovni vzpostavitvi 90 000 hektarjev zemljišč v naslednjih nekaj letih. Sredstva so namenjena lastnikom zemljišč, upravljavcem zemljišč, združenjem za vodo in tla.

Skupno 11 milijonov evrov, ki jih financira avstrijsko zvezno ministrstvo za inovacije, mobilnost in infrastrukturo (BMI), je na voljo za krepitev zmogljivosti in kompetenc za krepitev avstrijskih mest kot gonilne sile odpornosti mest na podnebne spremembe. Razpis je odprt do septembra 2026.

V veliki mednarodni študiji so analizirali podatke o dnevni temperaturi in umrljivosti v Evropi ter ugotovili, da je izvajanje načrtov za preprečevanje vročine povezano z zmanjšanjem presežnih smrti za približno 25 %, ki jih je mogoče pripisati ekstremni vročini. Dokazujejo, da sistemi zgodnjega opozarjanja, jasna komunikacija in zaščitni ukrepi za ogrožene ljudi niso le dobra praksa, temveč tudi merljivo učinkovita orodja javnega zdravja v svetu segrevanja.

Novi članek, ki sta ga vodila Deltares in Univerza v Utrechtu, razkriva, da ima Evropa veliko več priložnosti za pospešitev prilagajanja podnebnim spremembam, kot je običajno priznano. Namesto da bi se odzvali šele, ko podnebna tveganja postanejo nujna, študija prikazuje, kako lahko politični zagon, javna podpora, razpoložljivost virov, tehnološke inovacije in/ali rutinski cikli vzdrževanja pospešijo prilagoditvene ukrepe.

V okviru projekta KNOWING, ki ga financira EU, je bil objavljen model razširljivega medsebojnega vpliva, ki zajema promet, povpraševanje po energiji in njeno ponudbo, mikroklimo, zdravje, rabo zemljišč in poplave. Celostni pristop omogoča zajetje medsektorskih povratnih zank, časovnih zamud in nenamernih stranskih učinkov podnebnih ukrepov.

Ker so požari v naravi vse večji, pogostejši in bolj uničujoči, Evropska komisija predstavlja nov celostni pristop k obvladovanju tveganja požarov v naravi, ki zajema preprečevanje, pripravljenost, odzivanje in obnovo. Ta celostni pristop bo okrepil odpornost Evrope proti vse večji grožnji požarov v naravi ter zagotovil večjo zaščito Evropejcev in Evropejk ter okolja, pa tudi njene infrastrukture in kulturne dediščine.

V podporo izvajanju programa za nordijsko sodelovanje na področju okolja in podnebja za obdobje 2025–2027 se v okviru nordijskega programa za prilagajanje podnebnim spremembam (NCAP) vabijo vloge za nepovratna sredstva za nordijske skupne projekte, ki se osredotočajo na naložbe v prilagajanje in potencial za zmanjšanje tveganj, ustvarjanje vrednosti in učinkovito financiranje ali vpliv podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost in potencial za ublažitev povezanih tveganj. Razpis je odprt od 8. aprila 2026 do 24. maja 2026 do 23.59 (po srednjeevropskem času).

V okviru projekta REGILIENCE+, ki ga financira EU, so bili objavljeni rezultati ocene potreb o izvajanju projektov prilagajanja, izvedene s 147 deležniki iz 27 držav. Te ugotovitve zagotavljajo jasen časovni načrt posebnih izzivov in zahtev, s katerimi se soočajo lokalne in regionalne oblasti, ter dragocen vpogled v to, kako lahko projekti misij EU bolje prilagodijo svoje rešitve za podporo regionalni odpornosti proti podnebnim spremembam.

V najnovejšem poročilu Svetovne meteorološke organizacije o stanju podnebja je ugotovljeno, da je podnebje na Zemlji bolj neuravnoteženo kot kadar koli v opazovani zgodovini, saj koncentracije toplogrednih plinov spodbujajo nadaljnje segrevanje ozračja in oceanov ter taljenje ledu. Te obsežne spremembe so se zgodile v nekaj desetletjih, vendar bodo imele škodljive posledice za več sto in morda več tisoč let.

Evropska komisija je sprejela nove smernice za pomoč državam članicam pri prilagajanju omrežja zaščitenih naravnih območij Natura 2000 vse večjim pritiskom podnebnih sprememb. Vsebuje priporočila o praktičnih prilagoditvenih ukrepih in okviru za prilagajanje podnebnim spremembam za upravljavce omrežja Natura 2000, nacionalne organe in deležnike, odgovorne za varovanje najdragocenejših habitatov in vrst v Evropi.

Poljsko ministrstvo za podnebje in okolje je začelo delo v zvezi z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam in akcijskim načrtom za prilagajanje. Medresorska projektna skupina bo analizirala potrebe posameznih področij. Lokalne vlade, ministrstva, raziskovalni inštituti, univerze, nevladne organizacije in podjetja bodo vključeni v vsako od 16 provinc.

Novo poročilo Haaškega centra za strateške študije kaže, da podnebne nevarnosti, kot so vročina, suša in požari v naravi, nesorazmerno vplivajo na južno in jugovzhodno Evropo, poplave pa vse bolj vplivajo na osrednje in severne regije. Ti neenaki pritiski povzročajo vse večje socialno-ekonomske razlike, zlasti v kmetijstvu, infrastrukturi, zdravstvu in širšem gospodarstvu. Vendar lahko prilagajanje podnebnim spremembam tveganje spremeni v odpornost.

V Latviji je bil uveden nov sistem zgodnjega opozarjanja za obravnavanje vse večjega tveganja poplav zaradi taljenja snega in močnih padavin. Sistem, ki temelji na prejšnji aplikaciji, ki temelji na senzorjih in deluje v mestu Jelgava, bo prebivalcem in organom v regiji Zemgale, ravnem območju z gosto rečno mrežo, pošiljal opozorila. Prejel je sredstva iz projekta IMPETUS programa Obzorje 2020, rezultat pa je bil dosežen s sodelovanjem Digitalnega centra Jelgava, Regije za načrtovanje Zemgale, Latvijskega centra za okoljsko geologijo in meteorologijo ter Baltskega okoljskega foruma.