Arhiv novic

Projekcije, ki izhajajo iz modeliranja podnebnega tveganja za različne ravni globalnega segrevanja, so zdaj vključene v vozlišče podatkov o tveganju za tveganje nesreč in njihovo izgubo, ki ga vodi Skupno raziskovalno središče, in so na voljo v okviru enotne preglednice „Ocena teritorialnega tveganja za podnebje v regijah Evrope“ (Peseta V). Regionalni organi, strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pripravljenostjo na nesreče in prilagajanjem podnebnim spremembam, ter širša javnost lahko zdaj dostopajo do usklajenih podatkov po posameznih regijah o podnebnih tveganjih in njihovih učinkih za različne scenarije segrevanja.

Ker naj bi globalno segrevanje preseglo 1,5 °C, financiranje prilagajanja še zdaleč ne zadošča potrebam, izvajanje omejujejo institucionalne ovire, izgube in škoda pa se povečujejo, kaže novo poročilo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP).

Namen kataloga študij primerov Climate-ADAPT je sistematično zajeti vse regije v Evropi s praktičnimi primeri. S to novo študijo primera zgodnjega opozarjanja za regionalno obvladovanje poplavne ogroženosti želi skupina Climate-ADAPT začeti zapolnjevati vrzel v regiji Baltskega morja.

Ekstremna vročina, suša, požari v naravi in nevihte so letos ovirali promet, oskrbo z energijo in vodo po vsej Evropi, kar potrjuje tveganja, ugotovljena pred dvema letoma v evropski oceni podnebnih tveganj (EUCRA). V poročilu, ki ga je objavila Evropska agencija za okolje (EEA), je na podlagi letošnjih izkušenj obravnavano, kako kritično infrastrukturo zaščititi pred podnebnimi spremembami.

Evropska komisija je vzpostavila okvir EU za odpornost proti podnebnim spremembam, da bi okrepila sposobnost Evrope za predvidevanje podnebnih tveganj, pripravo nanje in njihovo obvladovanje. Uvaja evropska pravila o podnebni odpornosti, podprta s praktičnimi orodji (evropski pregledovalnik podnebja, navigator orodij za podnebno odpornost in raziskovalec rešitev za misije), da bi spodbudili temeljni premik od odzivanja na nesreče k prehitevanju vplivov podnebnih sprememb in preprečevanju škode.

Zdaj ni več možnosti za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo, kar je ključni cilj Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Vendar ni nujno, da je ta prekoračitev trajna. V poročilu Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) o emisijski vrzeli za leto 2026 z naslovom „The point of return“ (Točka vrnitve) je ugotovljeno, da je glede na to, da naj bi dvig globalne temperature presegel 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo, potrebno nujno in strogo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da bi čim bolj zmanjšali obseg in trajanje prekoračitve ter se do konca stoletja vrnili na 1,5 °C.

Raziskovalni projekt PROTECCT (Protection against Climate-Related Social Risks in Europe: A Comparative Perspective (Primerjalna perspektiva), ki jo financira francoska nacionalna raziskovalna agencija (ANR) in vodi predvsem Sciences Po, vabi k odgovoru na anketo o mehanizmih, vzpostavljenih v Evropi, ki prometni infrastrukturi in storitvam omogočajo obvladovanje tveganj, povezanih s podnebjem, in prilagajanje nanje.V vprašalniku se izraz „promet“ nanaša tako na prometno infrastrukturo (ceste, železnice, pristanišča, sisteme mestnega prometa itd.) kot na organizacijo, delovanje in upravljanje prevoznih storitev. Rok za oddajo je 11. november 2026. V analizi bodo upoštevani tudi delni odgovori na anketo.

Prek razpisa za zbiranje prijav v okviru instrumenta za evropska mesta, ki se financira v okviru programa EU LIFE, lahko do 62 mest zaprosi za pavšalna nepovratna sredstva v višini 60 000 EUR za razvoj naložbenih konceptov za ukrepe za energijsko učinkovitost, ukrepe ogrevanja in hlajenja, ukrepe za čisto energijo ali kombinacijo teh konceptov. Razpis se bo začel 26. oktobra in bo trajal do 21. decembra 2026 (do 17.00 po bruseljskem času).

V štirih podprogramih LIFE, vključno s podprogramom za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, je bilo na razpis za leto 2026 vloženih 1 430 vlog. To je 30-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2025. Zahtevana sredstva EU v višini 4,3 milijarde EUR pomenijo 38-odstotno povečanje predloženih sredstev. Program LIFE je instrument EU za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov.

Služba za pomoč mestom je nova vstopna točka za podporo EU, ki mestom pomaga pri iskanju razpoložljivih priložnosti ter znanja, financiranja in povezav, ki jih potrebujejo. Prilagajanje podnebnim spremembam je podtematsko področje na tematskem področju Zeleno.

Evropska agencija za okolje (EEA) išče strokovnjake, ki bi se pridružili tematskim strokovnim skupinam, ki podpirajo razvoj druge evropske ocene podnebnih tveganj (EUCRA-2).

Od 1. do 31. oktobra je odprt razpis za nove ambasadorje evropskega podnebnega pakta. Ambasadorji evropskega podnebnega pakta imajo vodilno vlogo – v svojih skupnostih in mrežah navdihujejo, podpirajo in širijo smiselne podnebne ukrepe, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam.

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) je preučil in objavil poročilo o tem, kako bi lahko podnebne spremembe vplivale na življenjske in zdravstvene zavarovalnice ter ponudnike poklicnih pokojninskih zavarovanj. Skrajna vročina je bila opredeljena kot vodilno tveganje odgovornosti, povezano s podnebjem, za sektorje. Zaradi izravnalnih dejavnikov, razširjenega obsega zdravstvenega varstva v javnem sektorju in diverzifikacije portfeljev so trenutni finančni učinki še vedno omejeni. Vendar se pričakuje, da se bodo tveganja v prihodnjih desetletjih povečala.

Novo evropsko partnerstvo za odporno kulturno dediščino, ki ga sofinancira EU (s finančnimi prispevki iz programa Obzorje Evropa), združuje 90 partnerjev iz 30 držav, da bi okrepili ohranjanje evropske kulturne dediščine pred podnebnimi in okoljskimi spremembami. V naslednjih desetih letih bo to evropsko partnerstvo za odporno kulturno dediščino objavilo nadnacionalne skupne razpise za raziskovalne projekte, ki jih bodo spremljale podporne dejavnosti.

V času, ko se Evropa sooča s prekrivajočimi se tveganji zaradi podnebnih sprememb, varnostnih groženj in ranljivosti infrastrukture, to poročilo Skupnega raziskovalnega središča (JRC), ki ga podpira GD za migracije in notranje zadeve (GD HOME), ponuja koristne vpoglede za raziskovalce, oblikovalce politik, strokovne delavce in inovatorje. Določa skupni pogled na zmogljivosti, ki bodo verjetno oblikovale odpornost na nesreče v prihodnjih desetletjih.

Po poletju ekstremne vročine in rekordnih suš potreba Evrope po odpornosti v zvezi z vodo še nikoli ni bila jasnejša. Evropska komisija zato krepi prizadevanja za zagotovitev, da nobena skupnost ne bo zapostavljena ter da se bo strategija za odpornost v zvezi z vodo izvajala učinkovito in pravično po vsej EU. V podporo tem prizadevanjem bo nova platforma združila najrazličnejše evropske deležnike, vključno s predstavniki podjetij, vodnim sektorjem, civilno družbo, regionalnimi in lokalnimi organi ter vladami držav članic.

Da bi bolje razumeli kompleksna tveganja in se nanje pripravili, so Združeni narodi izvedli raziskavo o zaznavanju tveganj, ki je zajela 1 300 deležnikov v 155 državah. Neukrepanje na področju podnebnih sprememb ostaja najpomembnejše od vseh 28 tveganj, čeprav se je zaznana pomembnost okoljskih tveganj kot kategorije nekoliko zmanjšala.

Litovski parlament je 11. junija 2026 sprejel zakon o prilagajanju podnebnim spremembam, s katerim je vzpostavil pravni okvir za razvoj in izvajanje politike prilagajanja, obvladovanje podnebnih tveganj ter zbiranje in zagotavljanje ustreznih informacij. Zakon opredeljuje odgovornosti nacionalnih in občinskih organov, občine pa morajo do konca leta 2030 pripraviti načrte za prilagajanje podnebnim spremembam. Litovska hidrometeorološka služba bo delovala kot strokovni center, ki bo občinam zagotavljal metodološko in tehnično podporo.

Nova posodobitev študije primera o sonaravnih rešitvah (NbS) v šolah za zaščito otrok pred vročino v Španiji je na voljo na Climate-ADAPT. Rezultati spremljanja prikazujejo splošno delovanje zelenih streh in fasad skozi čas z nekaterimi pomanjkljivostmi zaradi neustreznih težav z namakanjem in vzdrževanjem. Spremljanje je omogočilo tudi predlaganje možnih korektivnih ukrepov in praktičnih priporočil za zagotavljanje dolgoročnega vzdrževanja in učinkovitega podvajanja na drugih lokacijah.

Napovedanih je bilo šest dobitnikov zvezne nagrade „Blauer Kompass“ za leto 2026 za izjemne projekte na področju preprečevanja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Cilj tekmovanja "Blauer Kompass" je predstaviti inovativne, učinkovite in trajnostne rešitve za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb. Nagrade so bile podeljene projektom, ki odražajo raznolikost prilagoditvenih ukrepov v Nemčiji: sistem zgodnjega opozarjanja na močno deževje, metoda kmetijske pridelave, odporna na podnebne spremembe, modul usposabljanja za babice o obvladovanju toplotnega stresa, navdihujoča interaktivna razstava za otroke in mlade ter dva šolska projekta, ki vključujeta kampanjo sajenja dreves in obrat za proizvodnjo hrane. Vsaka nagrada prinaša denarno nagrado v višini 25.000 evrov. Več informacij o zvezni nagradi je na voljo tudi v angleščini na tej spletni strani: https://www.umweltbundesamt.de/en/themen/klima-energie/klimafolgen-anpassung/kompetenzzentrum-kompass/contest-blauer-kompass.

Glede na vmesno oceno Evropske komisije je 292 regionalnih in lokalnih oblasti že izvedlo ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, cilj misije EU za prilagajanje podnebnim spremembam do leta 2030 pa je podpreti vsaj 150 evropskih regij, lokalnih oblasti in skupnosti, da bi postale odporne proti podnebnim spremembam. Na srečo vseh pet misij EU v programu Obzorje Evropa z znanstvenimi in tehnološkimi inovacijami prinaša oprijemljive pozitivne rezultate in tako prispeva k spodbujanju sistemskih sprememb.

To Skupno raziskovalno središče (JRC) kaže, da se sušne razmere v srednji in vzhodni Evropi slabšajo. Razmere opozarjanja so v srednjevzhodni Evropi še vedno prisotne, v zahodni Evropi pa so se poslabšale. V naslednjih mesecih se v Evropi pričakuje vodni dipol sever-jug z bolj suhimi razmerami v večini osrednjih in severnih regij ter bolj mokrimi razmerami kot običajno na sredozemskih območjih. Poročilo je del niza analitičnih poročil o analizi sušnih dogodkov, ki so prizadeli Evropo in druge regije sveta. Te študije temeljijo na podatkih in informacijah, ki so jih pridobile in obdelale opazovalnice programa Copernicus za sušo, ter so dopolnjene z oddelki o vplivih, obsežnem kroženju in drugih ustreznih dejavnikih.

Evropska komisija je predstavila novo strategijo, ki bo zagotovila, da bodo oddaljene evropske regije lahko v celoti izkoristile svoj potencial. Razširjajo prisotnost EU po vsem svetu in imajo ključno geostrateško vlogo. Strategija temelji na štirih ciljih, vključno z izboljšanjem odpornosti in pripravljenosti, ob upoštevanju edinstvenih razmer in omejitev najbolj oddaljenih regij.

Slovaška je zdaj med uspešnimi prijavitelji projektov, financiranih v okviru programa EU LIFE. Cilj projekta NatAdaptSK je vzpostaviti celovit okvir za izvajanje strategije Slovaške republike za prilagajanje podnebnim spremembam v praksi, ki združuje preizkušene in inovativne sonaravne rešitve na šestih ključnih področjih.