Arhiv novic

Ker so požari v naravi vse večji, pogostejši in bolj uničujoči, Evropska komisija predstavlja nov celostni pristop k obvladovanju tveganja požarov v naravi, ki zajema preprečevanje, pripravljenost, odzivanje in obnovo. Ta celostni pristop bo okrepil odpornost Evrope proti vse večji grožnji požarov v naravi ter zagotovil večjo zaščito Evropejcev in Evropejk ter okolja, pa tudi njene infrastrukture in kulturne dediščine.

V okviru projekta REGILIENCE+, ki ga financira EU, so bili objavljeni rezultati ocene potreb o izvajanju projektov prilagajanja, izvedene s 147 deležniki iz 27 držav. Te ugotovitve zagotavljajo jasen časovni načrt posebnih izzivov in zahtev, s katerimi se soočajo lokalne in regionalne oblasti, ter dragocen vpogled v to, kako lahko projekti misij EU bolje prilagodijo svoje rešitve za podporo regionalni odpornosti proti podnebnim spremembam.

V najnovejšem poročilu Svetovne meteorološke organizacije o stanju podnebja je ugotovljeno, da je podnebje na Zemlji bolj neuravnoteženo kot kadar koli v opazovani zgodovini, saj koncentracije toplogrednih plinov spodbujajo nadaljnje segrevanje ozračja in oceanov ter taljenje ledu. Te obsežne spremembe so se zgodile v nekaj desetletjih, vendar bodo imele škodljive posledice za več sto in morda več tisoč let.

Evropska komisija je sprejela nove smernice za pomoč državam članicam pri prilagajanju omrežja zaščitenih naravnih območij Natura 2000 vse večjim pritiskom podnebnih sprememb. Vsebuje priporočila o praktičnih prilagoditvenih ukrepih in okviru za prilagajanje podnebnim spremembam za upravljavce omrežja Natura 2000, nacionalne organe in deležnike, odgovorne za varovanje najdragocenejših habitatov in vrst v Evropi.

Novo poročilo Haaškega centra za strateške študije kaže, da podnebne nevarnosti, kot so vročina, suša in požari v naravi, nesorazmerno vplivajo na južno in jugovzhodno Evropo, poplave pa vse bolj vplivajo na osrednje in severne regije. Ti neenaki pritiski povzročajo vse večje socialno-ekonomske razlike, zlasti v kmetijstvu, infrastrukturi, zdravstvu in širšem gospodarstvu. Vendar lahko prilagajanje podnebnim spremembam tveganje spremeni v odpornost.

V Latviji je bil uveden nov sistem zgodnjega opozarjanja za obravnavanje vse večjega tveganja poplav zaradi taljenja snega in močnih padavin. Sistem, ki temelji na prejšnji aplikaciji, ki temelji na senzorjih in deluje v mestu Jelgava, bo prebivalcem in organom v regiji Zemgale, ravnem območju z gosto rečno mrežo, pošiljal opozorila. Prejel je sredstva iz projekta IMPETUS programa Obzorje 2020, rezultat pa je bil dosežen s sodelovanjem Digitalnega centra Jelgava, Regije za načrtovanje Zemgale, Latvijskega centra za okoljsko geologijo in meteorologijo ter Baltskega okoljskega foruma.

Najnovejša nadgradnja pomočnika za iskanje Climate-ADAPT prinaša več izboljšav, namenjenih izboljšanju zmogljivosti, zanesljivosti in uporabniške izkušnje. Ključne nove funkcije vključujejo zmogljivosti DeepResearch, ki omogočajo celovitejše odzive, večstopenjsko sklepanje in umetno inteligenco za preverjanje dejstev, ki zagotavlja večjo stabilnost in zanesljivost.

Norveška agencija za okolje je skupaj z Direktoratom za otroke, mladino in družinske zadeve naročila celovito literaturo o povezavah med podnebnimi spremembami in socialno neenakostjo. Poročilo, ki bo podlaga za prihodnjo nacionalno oceno podnebne ranljivosti Norveške, kaže, da dogodki, povezani s podnebjem, običajno poglabljajo obstoječe neenakosti. Poročilo je napisano v norveščini, vendar vključuje angleški povzetek in ključne ugotovitve.

V tem poročilu so zbrani rezultati projekta „Municipal Survey: Where Do Municipalities stand in Adapting to Climate Change and How do they Arrive at Multifunctional and Transformative Adaptation Solutions?“ (Občinska raziskava: kje stojijo občine pri prilagajanju podnebnim spremembam in kako prihajajo do večnamenskih in transformativnih prilagoditvenih rešitev?), zagotovljene so smernice o tem, kako okrepiti prilagajanje občin v Nemčiji, opredeljene pa so tudi prihodnje raziskovalne potrebe. Poročilo je v nemščini, vendar obstaja obsežen angleški povzetek.

V okviru projekta LAND4CLIMATE, ki ga financira EU, sta bili objavljeni dve novi poročili o politiki, v katerih je poudarjeno, da je treba za razširitev sonaravnih rešitev na zasebnih zemljiščih vzpostaviti dolgoročno zaupanje z lastniki zemljišč, poenostaviti upravne in pravne postopke, zagotoviti jasne gospodarske spodbude ter okrepiti lokalne tehnične zmogljivosti za prehod z razdrobljenih ukrepov na bolj sistematično in učinkovito izvajanje.

Novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) kaže, da lahko Evropa s ciljno usmerjenimi naložbami, močnejšim upravljanjem ter boljšim spremljanjem podnebnih tveganj in prilagajanja preide z reaktivnega kriznega upravljanja na proaktivno odpornost – stabilizacijo dohodkov kmetij in ohranjanjem dolgoročne kmetijske produktivnosti.

Evropska agencija za okolje razvija novo orodje, imenovano Navigator, ki bo prispevalo k integriranemu okviru za evropsko odpornost proti podnebnim spremembam in obvladovanje tveganj, ki ga je pripravila Evropska komisija. Navigator, ki je na voljo na platformi Climate-ADAPT, bo uporabnikom po vsej EU pomagal lažje najti orodja za prilagajanje podnebnim spremembam in dostopati do njih. Prosimo, izpolnite našo kratko anketo do 30. marca 2026 in nam pomagajte oblikovati Navigator, ki bo ustrezal vašim potrebam.

Katalog študij primerov Climate-ADAPT je bil obogaten z nacionalno vsevladno študijo primerov upravljanja požarov v naravi s Portugalske. Prikazuje oblikovanje portugalskega integriranega sistema za obvladovanje požarov na podeželju, da bi zaščitili ljudi in premoženje ter hkrati podprli razvoj podeželja. Dopolnjuje še en nacionalni primer s Švedske, ki obravnava obvladovanje/preprečevanje požarov v naravi v razmerah podnebnih sprememb v severni Evropi.

Ministrstvo za podnebje in okolje Republike Poljske je z razvojem študije primera o inženirskih posegih za zagotovitev neprekinjenega delovanja cestnega prometa na območjih, ki so jih prizadele vse večje intenzivne padavine zaradi podnebnih sprememb, pomagalo zapolniti vrzel za navdihujoče primere praktičnih prilagoditvenih ukrepov v prometnem sektorju v katalogu študije primera Climate-ADAPT.

Mednarodna skupina raziskovalcev je z analizo devetih neviht, ki so v začetku leta 2026 prizadele zahodno Sredozemlje, ugotovila, da so gosto poseljena mestna središča, zlasti tam, kjer se je razvoj, ki ga spodbuja turizem, razširil na poplavne ravnice, pa tudi nizko ležeča in erozirajoča obalna mesta, bistveno bolj izpostavljena močnim padavinam. Kombinacija vnaprejšnjega opozarjanja in odločnega odziva je pomagala omejiti vpliv na ogrožene skupnosti.

Setúbal, ki je od leta 2014 podpisnik Konvencije županov, vlaga v strukturno preprečevanje poplav. Sistem dvojnega zadrževalnega bazena, ki je vključen v to, kar se zdi, da je mestni park, je zdaj opravil svoj prvi pravi stresni test v ekstremnih padavinskih razmerah, kar dokazuje njegovo učinkovitost pri znatnem zmanjševanju tveganja nesreč.

V novem poročilu Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe z naslovom „Krepitev odpornosti na podnebne spremembe – priporočila za učinkovit okvir politike EU za prilagajanje podnebnim spremembam“ je opisano, kako lahko EU okrepi svoj pristop k prilagajanju podnebnim spremembam glede na vse večja in vse bolj sistemska podnebna tveganja.

Referenčna krivulja segrevanja za prilagajanje podnebnim spremembam (TRACC) je zdaj vključena v okoljski zakonik v Franciji. V odloku, sprejetem 23. januarja 2026, so opredeljeni cilji krivulje in pogoji za njeno posodobitev. Dopolnjuje se z odredbo, ki določa ravni segrevanja krivulje in postopke za dajanje ustreznih regionalnih podnebnih napovedi na voljo s strani nacionalne agencije Met, Météo-France.

Glede na rezultate vseevropske raziskave so Evropejci zelo zaskrbljeni zaradi ekstremne vročine in drugih vplivov podnebnih sprememb, kot so požari v naravi. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili številni državljani premalo pripravljeni na spopadanje z vse pogostejšimi in obsežnejšimi vročinskimi valovi, poplavami ali pomanjkanjem vode v svojih domovih. Za zagotavljanje dobrobiti in blaginje evropske družbe v okviru hitro spreminjajočega se podnebja je potrebno široko izvajanje ukrepov za preprečevanje podnebnih vplivov in pripravo nanje, cenovna dostopnost ukrepov za odpornost na ravni gospodinjstev in pravična porazdelitev prilagoditvenih ukrepov, ki jih vodijo organi.

Štiri nova poročila o politiki iz projekta Ready4Heat, ki ga sofinancira EU, ponujajo praktične smernice za mesta. Poročila prevajajo lokalne pilote iz Avstrije, Slovenije, Madžarske in Nemčije v jasna priporočila za druge občine.

Projekt Instrumenta za tehnično podporo, ki ga je financirala Evropska komisija in usklajevalo slovaško ministrstvo za okolje, je prinesel ključne ugotovitve v podporo posodobitvi slovaške nacionalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, skupaj s povezanimi komunikacijskimi dejavnostmi in dejavnostmi za krepitev zmogljivosti. Vsi rezultati so na voljo v angleščini na slovaški spletni platformi za prilagajanje podnebnim spremembam.

Švedska agencija za gozdarstvo (Skovstyrelsen) je objavila drugi načrt za prilagajanje podnebnim spremembam za obdobje 2026–20230. Ta petletni načrt vključuje ukrepe za povečanje nadzora in kriznega upravljanja, zagotovitev gozdov, prilagojenih območjem, z manjšo občutljivostjo za sečnjo viharjev in visoko stopnjo variacije ter za preprečevanje vse večje škode za okolje in druge družbene vrednote v daljšem časovnem obdobju. Poročilo je v švedščini s povzetkom v angleščini.

Prva evropska ocena podnebnih tveganj (EUCRA), objavljena leta 2024, je pomemben del dokazne podlage za integrirani okvir za evropsko odpornost proti podnebnim spremembam in obvladovanje tveganj. Agencija EEA je zdaj začela pripravljati drugo izdajo (EUCRA-2), ki naj bi bila objavljena leta 2028. EUCRA-2 bo okrepila kvantitativno analizo tveganja, razširila področje uporabe politike, poglobila vpoglede v prilagajanje in povečala vključenost deležnikov, tudi iz Eioneta. Nedavno je bila sklenjena pogodba s konzorcijem za podporo izvajanju EUCRA-2.

V novi študiji, ki jo je naročil Generalni direktorat za podnebno politiko (GD CLIMA) in se financira v okviru programa Obzorje Evropa, je ugotovljeno, da morajo EU, njene države članice in zasebni sektor do leta 2050 vložiti približno 70 milijard evrov na leto v prilagajanje podnebnim spremembam, da bi zmanjšali izpostavljenost vse večjim podnebnim nevarnostim in izboljšali odpornost.

Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam je vzpostavila nov portal misije, ki regijam, lokalnim organom in skupnostim zagotavlja bogat vir informacij in praktičnih orodij za razumevanje podnebnih tveganj, razvoj strategij prilagajanja in izvajanje inovativnih rešitev.