Arhiv novic

Projekt Instrumenta za tehnično podporo, ki ga je financirala Evropska komisija in usklajevalo slovaško ministrstvo za okolje, je prinesel ključne ugotovitve v podporo posodobitvi slovaške nacionalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, skupaj s povezanimi komunikacijskimi dejavnostmi in dejavnostmi za krepitev zmogljivosti. Vsi rezultati so na voljo v angleščini na slovaški spletni platformi za prilagajanje podnebnim spremembam.

Švedska agencija za gozdarstvo (Skovstyrelsen) je objavila drugi načrt za prilagajanje podnebnim spremembam za obdobje 2026–20230. Ta petletni načrt vključuje ukrepe za povečanje nadzora in kriznega upravljanja, zagotovitev gozdov, prilagojenih območjem, z manjšo občutljivostjo za sečnjo viharjev in visoko stopnjo variacije ter za preprečevanje vse večje škode za okolje in druge družbene vrednote v daljšem časovnem obdobju. Poročilo je v švedščini s povzetkom v angleščini.

Prva evropska ocena podnebnih tveganj (EUCRA), objavljena leta 2024, je pomemben del dokazne podlage za integrirani okvir za evropsko odpornost proti podnebnim spremembam in obvladovanje tveganj. Agencija EEA je zdaj začela pripravljati drugo izdajo (EUCRA-2), ki naj bi bila objavljena leta 2028. EUCRA-2 bo okrepila kvantitativno analizo tveganja, razširila področje uporabe politike, poglobila vpoglede v prilagajanje in povečala vključenost deležnikov, tudi iz Eioneta. Nedavno je bila sklenjena pogodba s konzorcijem za podporo izvajanju EUCRA-2.

Misija EU za prilagajanje podnebnim spremembam je vzpostavila nov portal misije, ki regijam, lokalnim organom in skupnostim zagotavlja bogat vir informacij in praktičnih orodij za razumevanje podnebnih tveganj, razvoj strategij prilagajanja in izvajanje inovativnih rešitev.

Toplogredni plini se še naprej kopičijo v ozračju, saj se emisije povečujejo, naravni ponori ogljika, kot so gozdovi, pa težko absorbirajo CO2. Temperature morske gladine so dosegle najvišjo raven doslej, k čemur so prispevali močni in toplejši vremenski vzorci ter dolgoročno segrevanje oceanov zaradi podnebnih sprememb. Globalne in evropske temperature v letu 2025 so se po podatkih iz novega poročila EU o globalnih podnebnih značilnostih programa Copernicus uvrstile na tretje najvišje doslej.

V tem informativnem poročilu so opisane dolgoročne koristi naložb v odpornost proti podnebnim spremembam. V njem so predstavljeni stroški krepitve odpornosti v nekaterih evropskih sektorjih, ki so najbolj ranljivi za podnebne spremembe, ter opisane koristi za gospodarstvo in družbo EU. Poročilo je del tekočega niza produktov EEA, ki preučujejo stroške in koristi prilagajanja podnebnim spremembam.

Evropska komisija je objavila najnovejše poročilo o obetih za kmetijstvo EU, v katerem so predstavljene projekcije za kmetijske trge EU do leta 2035. Poročilo prikazuje stalno rast produktivnosti s prilagajanjem podnebnim spremembam in priznavanjem pričakovanih sprememb v razpoložljivosti in cenovni dostopnosti vložkov.

Projekt Adaptation AGORA, ki ga financira EU, podpira splošne cilje misije za prilagajanje podnebnim spremembam. Bela knjiga o politiki vsebuje časovni načrt za povečanje državljanske udeležbe za odpornost proti podnebnim spremembam z utrditvijo spoznanj in izvedljivih priporočil, ki izhajajo iz obsežnega dela projekta. Vsebuje šestnajst priporočil, ki temeljijo na štirih ključnih stebrih: institucionalizacija sodelovanja; krepitev lokalnih zmogljivosti; opolnomočenje državljanov in deležnikov ter izmenjava in uporaba znanja in najboljših praks.

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) je predstavil predlog za orodje za ozaveščanje o tveganjih naravnih nesreč in njihovo preprečevanje. Zasnovan je tako, da lastnikom nepremičnin pomaga zmanjšati ranljivost njihovih stavb za ekstremne vremenske pojave, omejiti morebitne izgube in nazadnje prispevati k dolgoročni odpornosti Evrope na podnebne spremembe.

Evropska komisija je objavila vmesno oceno programa EU za zdravje, največjega in najambicioznejšega programa EU za financiranje zdravstva doslej. Program EU za zdravje je s proračunom v višini 4,6 milijarde evrov v obdobju 2021–2027 pomembno prispeval k okrevanju EU po pandemiji COVID-19, saj podpira države članice pri vzpostavljanju odpornejših in dostopnejših zdravstvenih sistemov ter krepitvi pripravljenosti in odzivanja na krize.

V celoviti analizi prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam to poročilo EU razkriva znaten napredek in izzive pri obravnavanju podnebnih nevarnosti in ranljivosti po vsem svetu, ki so jih dosegle občine podpisnice Svetovne konvencije županov za podnebje in energijo. Ekstremna vročina, suše in poplave so bile opredeljene kot prevladujoče podnebne nevarnosti. Ustrezne prilagoditvene ukrepe ima zlasti le 67 % nevarnosti z visokim tveganjem. Še vedno obstaja znatna vrzel med ugotovljenimi tveganji in izvajanjem ukrepov, zlasti v ranljivih sektorjih in med ranljivim prebivalstvom. Oblikovalci politik so pozvani, naj premostijo to vrzel, da bi izboljšali odpornost proti podnebnim vplivom.

Ta interaktivni vodnik, ki ga je pripravil konzorcij projekta Land4Climate, ki ga financira EU, je namenjen strokovnjakom, vključno z občinami, lokalnimi organi in uradi javne uprave. Njegov cilj je pomagati jim pri izvajanju manjših ukrepov NbS v iskanju alternativnega ali dopolnilnega financiranja, ki presega javne subvencije.

Poleti 2025 so vročinski valovi, suše in poplave prizadeli približno četrtino regij EU. Nova razširjena študija Dr. Sehrisha Usmana z Univerze v Mannheimu in ekonomistov iz Evropske centralne banke kaže, da so izgube samo v letu 2025 znašale 43 milijard evrov, do leta 2029 pa skupaj 126 milijard evrov. Raziskovalci pozivajo k večjim naložbam v prilagajanje podnebnim spremembam, kot sta zaščita pred toploto v mestih in boljše upravljanje voda.

V raziskavi iz leta 2023, ki je zajela 97 evropskih regij, jih je 70 poročalo, da je pomanjkanje dostopa do podnebnih podatkov in znanstvenih informacij ena od njihovih glavnih ovir za učinkovito prilagajanje. Climate-KIC pojasnjuje, kako lahko pomagajo podnebne storitve, ki temeljijo na opazovanju Zemlje.

Ta nedavno izdani vodnik, ki ga je pripravilo Skupno raziskovalno središče (JRC), vsebuje postopne smernice za pripravo ocene tveganja in ranljivosti, ki je ključni element načrtovanja prilagajanja podnebnim spremembam. Ta proces združuje znanstvene podatke in lokalno znanje za oceno podnebnih tveganj, opredelitev nevarnosti, oceno ranljivosti in določitev sposobnosti prilagajanja skupnosti. Priročnik, usklajen z okvirom IPCC, mestom pomaga pri vključevanju deležnikov in izbiri ustreznih orodij za prilagajanje podnebnim spremembam.

V okviru razpisa HORIZON-MISS-2024-CLIMA-01, ki ga je financirala EU, je bilo prejetih 79 predlogov. 17 od 19 izbranih projektov se je zdaj preoblikovalo v sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev z Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). Proračun, ki je bil doslej razdeljen v okviru tega razpisa, znaša skoraj 113 milijonov evrov za izvajanje inovativnih in učinkovitih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam.

V novem članku, ki ga je objavila Artelia, je predstavljen pristop javno-zasebnega partnerstva, inovativna metoda za podporo participativnemu upravljanju in medsektorskemu sodelovanju pri obvladovanju podnebnih tveganj. Projekt PPCP Labs, ki je bil prvotno razvit v okviru projekta Obzorje Evropa C2IMPRESS in se zdaj preskuša v okviru projekta MED-IREN, združuje javne organe, zasebne akterje in civilno družbo pri soustvarjanju lokalno utemeljenih prilagoditvenih ukrepov. Cilj tega pristopa je okrepiti zaupanje, odgovornost in vključenost pri načrtovanju odpornosti. V članku so poudarjene izkušnje, pridobljene s pilotnimi spomeniškimi območji, in obravnavani naslednji koraki za širšo uporabo na evropskih ozemljih. 

Cilj raziskovalnega projekta, ki ga financira nemška agencija za okolje (UBA), je bil izboljšati metodologijo za predhodno vrednotenje instrumentov politike prilagajanja podnebnim spremembam v podporo APA IV. V sodelovanju z mrežo javnih organov je bil razvit pristop z več merili, ki se osredotoča na učinkovitost, stroške, trajnostnost in interakcije. Metodologija je bila uspešno uporabljena in je privedla do skupnih političnih priporočil za medresorsko delovno skupino za prilagajanje podnebnim spremembam. V poročilu so povzeti pristop in rezultati razvoja, preskušanja in uporabe metodologije ter opisane možnosti za njeno izboljšanje v prihodnosti. Poročilo je v nemščini, vendar vsebuje obsežen povzetek v angleščini.

Posodobljeni profili držav zagotavljajo strnjen pregled nad tem, kako evropske države načrtujejo in izvajajo prilagajanje podnebnim spremembam na podlagi poročanja o uredbi o upravljanju energetske unije in podnebnih sprememb za leto 2025. Raziščite politike in ukrepe prilagajanja, upravljanje, dobre prakse, platforme znanja in drugo prek interaktivnega zemljevida ter dostopajte do uradnih podatkov in dokumentov - vse na enem mestu. Praktičen vir za vse, ki se ukvarjajo s prilagajanjem po vsej Evropi.

Nedavno objavljeni globalni obeti OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) za sušo zagotavljajo globalno oceno tveganja suše, vplivov in politike v okviru podnebnih sprememb. Poročilo na podlagi mednarodnih izkušenj in dobrih praks ocenjuje tudi, kako lahko države okrepijo obvladovanje suše v spreminjajočem se podnebju, tako da ponudijo praktične politične rešitve za zmanjšanje izgub, izgradnjo dolgoročne odpornosti in podporo prilagajanju na bolj suho prihodnost.

Slovaška bo gostila nov regionalni center Združenih narodov za naselja v okviru globalne pobude SURGe (Trajnostna odpornost mest za naslednjo generacijo). Center bo usklajeval prizadevanja po vsej Evropi za obravnavanje urbanizacije in podnebnih sprememb ter krepil sodelovanje med organi ZN, Evropsko unijo in drugimi mednarodnimi partnerji. V okviru projekta SURGe bodo države lahko zaprosile za storitve tehničnega svetovanja. Poleg tega bo vzpostavljen namenski spletni portal za lažjo izmenjavo znanja med projekti in sektorji.

Irska nacionalna ocena tveganja podnebnih sprememb za leto 2025 zagotavlja celovit pregled najbolj perečih tveganj, povezanih s podnebjem, in nastajajočih priložnosti v državi. V oceni, ki je bila pripravljena v podporo nacionalnemu načrtovanju prilagajanja, je opredeljenih 115 podnebnih tveganj, od katerih jih 43 velja za pomembna v vseh sektorjih, kot so zdravstvo, infrastruktura, biotska raznovrstnost in gospodarstvo. V njem je izpostavljenih tudi pet potencialnih priložnosti, ki izhajajo iz predvidenih sprememb podnebnih razmer. NCCRA poudarja vse večje grožnje, ki jih predstavljajo poplave, vročinski valovi, suša in obalna erozija, ter poudarja, da so nujno potrebni usklajeni ukrepi za krepitev odpornosti in prilagajanje spreminjajočemu se podnebju.

Upravljanje evropskih voda še ni dovolj prilagojeno za obravnavanje hitrih in obsežnih sprememb, ki jih povzročajo podnebne spremembe in prekomerno izkoriščanje, kar ogroža vodno varnost. Poročilo Evropske agencije za okolje preučuje možne prihranke vode, ki bi jih bilo mogoče doseči v ključnih evropskih gospodarskih sektorjih, da bi se izboljšala učinkovitost rabe vode in odpravile vse večje negotovosti, povezane z razpoložljivostjo vode.

Znatne prihranke vode v ključnih gospodarskih sektorjih je mogoče doseči z novimi ukrepi, ki bodo bistveni za povečanje odpornosti Evropske unije na področju vode. Glede na poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) lahko tudi gospodarski sektorji z najvišjimi ravnmi odvzema vode prihranijo največ vode.