Prilagajanje v Karpatih

Impacts & Vulnerabilities

Podnebna variabilnost se bo najverjetneje povečala. Visoka ranljivost regije za podnebne spremembe je predstavljena v nadaljevanju za šest sektorjev: vodni viri, gozdarstvo, mokrišča, travišča, kmetijstvo in turizem. V tem oddelku so na kratko predstavljena opažanja in scenariji podnebnih sprememb v karpatski regiji, temelji pa na rezultatih prej omenjenih raziskovalnih projektov.

Opažanja in projekcije

Spremembe temperature

Spremembe padavin in vodnih virov

projektu CARPATCLIM

Sektorski učinki in ranljivosti

Vplivi na ekosisteme

Vpliv podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme je odvisen od vrste gozda, nadmorske višine in sestave vrst. V zadnjem času se je škoda na gozdovih v karpatski regiji povečala. Ugotovljeno je bilo, da škoda zaradi vetra, ki ji sledijo izbruhi škodljivcev, izbruhi oslabelih žuželk in učinki suše ogrožajo stabilnost karpatskih gozdnih ekosistemov in trajnost gozdnih ekosistemskih storitev. Spremembe padavin in temperaturnih vzorcev bodo povzročile izgubo biotske raznovrstnosti gozdov. Ker se z večino karpatskih gozdov gospodari, bo stopnja predvidenih sprememb v veliki meri odvisna od gospodarjenja z gozdovi in človeške podpore inherentnim prilagoditvenim mehanizmom.

Poslabšanje sušnih razmer bo povzročilo upad bukovih gozdov. Na nižjih nadmorskih višinah, ko suša postane omejevalni dejavnik, je hrast bolj konkurenčen kot bukev in bo postopoma nadomestil bukev. Dovzetnost bukovih gozdov za podnebne spremembe velja za zmerno do visoko. Povišanje temperature je lahko koristno za rast bukve, kadar je količina padavin zadostna in na zgornji višinski meji bukve; na zgornji višinski meji, vendar lahko povečanje števila neviht povzroči večjo škodo. Na sušo odporni sesilni hrastovi gozdovi se bodo verjetno povečali na območjih opuščanja zemljišč. Občutljivost na podnebne spremembe je zmerna. Vrste so na splošno prilagojene na bolj suhe razmere; povečan stres zaradi suše povečuje ranljivost za poškodbe žuželk (npr. hrastovega sprevodnega molja) in patogenov (npr. upad korenin); Podaljšana suša je lahko problematična za nekatere vrste.

Smreko je treba obravnavati kot zelo ranljivo vrsto. Podnebne spremembe bodo verjetno ustvarile dodaten pritisk na zmanjšanje populacije smreke, razen na najvišjih nadmorskih višinah, kjer se smreka pojavlja naravno.

Vplivi na mokrišča

Karpatska mokrišča so zelo občutljiva na naravne in antropogene pritiske. Najverjetnejši vplivi, povezani s površinskimi vodnimi viri, bodo vključevali pogostejše poplave, daljša sušna obdobja in zvišanje temperature vode, kar bo posredno prispevalo k poslabšanju kakovosti vode, omejitvi obnavljanja podtalnice, širjenju invazivnih vrst, odklopu funkcionalnih habitatov ter škodilo splošni celovitosti rek. Zmanjšanje padavin v južnem delu bo povzročilo manjšo razpoložljivost vode za mokrišča na tem območju ter lahko povzroči izsušitev in izgubo biotske raznovrstnosti, povezane z mokrišči. Projekcije povprečne temperature vode poleti dosežejo povečanje za 4 °C ali več, kar naj bi imelo določen vpliv na vodne ekosisteme v obliki upadanja vrst, ki ne prenašajo temperature in kisika, cvetenja alg itd. Pogostejše pričakovane ekstremno visoke vrednosti temperature vode vplivajo na vodne organizme neposredno s preseganjem toplotne tolerance vrst, posredno pa tudi s poslabšanjem kisikovih razmer.

Manjša snežna odeja, močno deževje zaradi večje spremenljivosti podnebja in spremembe vzorcev padavin naj bi spremenili dinamiko rek in povečali tveganje nenadnih poplav. Najranljivejši mokriščni habitati so šotišča; Manj vode pomeni, da bodo izginili.

Vplivi na travišča

Karpatska travišča so med najbogatejšimi travniškimi biotopi v Evropi. V nedavnih razmerah imajo režimi upravljanja večji vpliv na travišča v Karpatih kot podnebne spremembe, vendar ti režimi vplivajo na sposobnost odzivanja travišč na podnebne spremembe. Pričakuje se, da bodo zvišanje temperature, skrajnejše suše in poplave, erozija tal in premikanje gozdne meje navzgor skupaj z opuščanjem teh travišč zmanjšali kakovost in pokritost travišč, kar bo privedlo do razdrobljenosti habitatov in izgube vrst.

Na travišča bo negativno vplivala plezalna drevesna linija. Podnebne spremembe so povzročile toplejše poletne temperature nad Karpati, ki so še posebej ugodne za drevesa na zgornjih nadmorskih višinah. Od zgodnjih desetletij do konca 20. stoletja je bilo opaziti zmanjšanje površin gorskih travnikov in dvig drevesnih linij, predvsem pri vrstah iglavcev na zgornjih nadmorskih višinah. Do sprememb v sestavi vrst prihaja bolj zaradi pojava „novih“ vrst kot pa zaradi nestrpnosti „prvotnih“ travniških vrst do podnebnih sprememb. Ko se spremembe nadaljujejo, se lahko raznolikost vrst v prvih letih (ko so prisotne "stare" in "nove" vrste) poveča, potem pa se zmanjša, ko nove vrste prevzamejo habitate. Produktivnost bo verjetno sledila enakemu vzorcu.

Vplivi na gozdarstvo

Negativni vplivi podnebnih sprememb lahko povzročijo morebitne izgube kakovosti in količine surovin za lesno industrijo v regiji ter poslabšanje drugih zgoraj navedenih funkcij gozdov. Nadaljnji negativni učinki podnebnih sprememb na gozdove vključujejo suše, ki povzročajo večji vodni stres, zaradi česar se zmanjšajo naravni in gospodarski donosi gozdnih sistemov z naravno rastjo (bukev, hrast gabra, hrastovi nasadi). Podnebne spremembe lahko poleg negativnih vplivov v posebnih okoliščinah prispevajo tudi k povečanju proizvodnje v gozdovih. Povečanje povprečne temperature v kombinaciji s povečano koncentracijo CO2 pospeši fotosintezo pri večini zmernih drevesnih vrst. Vendar se to zgodi le, če oskrba z vodo, svetloba in oskrba s hranili ne postanejo omejevalni dejavniki. Naraščajoče temperature in pogostejše suše bodo povzročile spremembe v sestavi vrst, zlasti na nižjih nadmorskih višinah, v smeri drevesnih vrst, ki so odpornejše na sušo. Pogostejši in večji stres zaradi suše lahko poveča škodljivce in patogeno škodo ter škodo zaradi požara. Drevesna črta se bo pomaknila navzgor, pojav vrst pa se bo selil navzgor in proti severu.

Nekatere vrste in skupnosti lahko zaradi teh premikov propadejo, zlasti tam, kjer so povezljivost in ekološki koridorji omejeni. Med posebej ranljive vrste spadajo smreka na nižjih nadmorskih višinah, bukev, javor, hrast in apno. Povečana erozija tal bo povečala tveganje zemeljskih plazov na nižjih gorskih območjih. Na splošno so gozdovi na nižjih nadmorskih višinah, predvsem na jugu Slovaške, Madžarske, Romunije in Srbije, še posebej dovzetni za sušo in dvig temperature. Ukrajinski Karpati in poljski del zunanjih vzhodnih Karpatov so bili ocenjeni kot zmerno do nizko ranljivi.

Vplivi na kmetijstvo

Toplejše podnebje lahko povzroči povečanje severnega območja, na katerem se lahko gojijo poljščine, kot sta soja in sončnice, in se lahko pričakuje morebitno povečanje pridelka zaradi daljše rastne sezone. Kmetijstvo lahko postane izvedljivo na višjih nadmorskih višinah. V nekaterih delih Karpatov se bo donos sedanjih sort koruze in pšenice zmanjšal, drugje pa se lahko donos sončnic in soje poveča zaradi višjih temperatur in selitve severne meje teh poljščin. Prav tako se pričakuje, da se bo zimska pšenica povečala. Na splošno bo med spomladanskim sajenjem možen premik k zimskim pridelkom. Na žalost se pričakuje, da se bo ranljivost za škodljivce povečala, zmanjšanje produktivnosti pa se pričakuje tudi zaradi erozije tal, izčrpavanja podtalnice in ekstremnih vremenskih dogodkov.

Vplivi na turizem

Turizem bo občutil tako pozitivne kot negativne učinke podnebnih sprememb. Podnebne spremembe lahko pozitivno vplivajo na ekoturizem, poletni turizem, zdravstveni turizem in poklicni turizem. Naraščajoče poletne temperature v Karpatih in drugod, na primer v Sredozemlju, lahko pripeljejo več turistov v gore za udobne temperature. Po drugi strani pa bodo možnosti zimskega športa postale bolj omejene. Projekcije trajanja in globine snega kažejo na pomembne spremembe v naslednjih 50 letih. Ker pa je turizem v Karpatih trenutno zelo raznolik, je le majhen del obiskovalcev odvisen od razpoložljivosti snega.