Okvir politike

Okvirna konvencija o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatska konvencija) je bila sprejeta maja 2003 v Kijevu v Ukrajini in je začela veljati januarja 2006. Države so zaprosile Program Združenih narodov za okolje (Okolje ZN), da podpre proces Konvencije in gosti sekretariat Karpatske konvencije, ustanovljene maja 2004.

Karpatska konvencija

Skupna vizija pogodbenic Karpatske konvencije je izvajati celovito politiko in sodelovanje, da se zagotovita varstvo in trajnostni razvoj Karpatov. Izboljšanje kakovosti življenja, krepitev lokalnih gospodarstev in skupnosti ter ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine bi morali biti na karpatskem območju tesno povezani. Za izvajanje Konvencije se razvijajo dejavnosti na več tematskih področjih, od razvoja novih protokolov in vzpostavljanja strateških partnerstev s ključnimi akterji v regiji do uresničevanja različnih pobud v Karpatih in drugod. Konvencija zagotavlja tudi platformo za dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi, ki delujejo na karpatskem območju, vključno z lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami, regionalnimi in nacionalnimi organi ter mednarodnimi organizacijami.

Strateška agenda za prilagajanje podnebnim spremembam

Na četrtem zasedanju Konference pogodbenic Karpatske konvencije leta 2014 je bila sprejeta „Strateškaagenda za prilagajanje podnebnim spremembam v karpatski regiji“. Cilj agende je pomagati državam članicam Karpatske konvencije, lokalnim in regionalnim oblastem ter drugim zainteresiranim stranem pri oblikovanju odzivov na podnebne spremembe kot načina za zagotovitev trajnostnega razvoja v regiji. Strateška agenda vključuje priporočila za razvoj politik, institucionalne spremembe in ukrepe za prilagajanje, ki temeljijo na ekosistemih.

GD za strategijo

Karpatska konvencija tesno sodeluje z Generalnim direktoratom EU za regionalno in mestno politiko (GD Regio) pri vključevanju in profiliranju gora na ravni EU, tako v makroregionalnih strategijah kot z novimi možnimi pobudami, katerih končni cilj bo možnost razvoja „gorske agende“ za Evropo. V okviru tega sodelovanja je bil pripravljen skupni sinergijski dokument med Karpatsko konvencijo in ustreznimi prednostnimi področji evropske strategije za Podonavje. V zvezi s tem so bili že podpisani različni memorandumi o sodelovanju med Karpatsko konvencijo in prednostnimi področji strategije EU za Podonavje:

• Memorandum o sodelovanju med Karpatsko konvencijo in EUSDR PA 1B „Mobility Rail-Road-Air“, 7. junij 2016
• Memorandum o sodelovanju med Karpatsko konvencijo in EUSDR PA 04 „Kakovost vode“, 30. avgust 2016
• Memorandum o sodelovanju med Karpatsko konvencijo in EUSDR PA 02 „Energija“, 3. november 2016

Memorandumi bodo olajšali okrepljeno/okrepljeno sodelovanje med Karpatsko konvencijo in EUSDR ter bodo pozitivno vplivali na izvajanje ciljev, določenih v Karpatski konvenciji in EUSDR. Da bi zagotovili usklajevanje vseh ustreznih dejavnosti EUSDR in Karpatske konvencije, memorandumi temeljijo na že obstoječih pristopih in predlagajo nekatere nove praktične mehanizme za sodelovanje, ki na primer vključujejo: krepitev mrež; tesnejše usklajevanje; prispevek k uskladitvi financiranja; Podonavsko-karpatski projekti in medsektorsko sodelovanje.

Več informacij je na voljo na spletni strani: Prostorski razvoj – Karpatska konvencija

Organizacije

Konferenca pogodbenic je v podporo izvajanju strateške agende ustanovila delovno skupino za prilagajanje podnebnim spremembam. Natančneje, delovna skupina ima naslednje naloge:

• koristijo nacionalnim in regionalnim organom karpatske regije;
• podpiranje predlogov politike v skladu z belo knjigo Komisije o prilagajanju podnebnim spremembam in cilji Karpatske konvencije;
• Prispevati h karpatskemu informacijskemu sistemu in informacijskemu sistemu EU o ranljivosti zaradi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Evropska komisija

Evropska agencija za okolje