Evropski okvir za odpornost proti podnebnim spremembam in obvladovanje tveganj

Odpornost v novi politiki EU – evropskemu načrtu za prilagajanje podnebnim spremembam naproti

Predsednica Ursula von der Leyen je v političnih usmeritvah Evropske komisije za obdobje 2024–2029 napovedala evropski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam (ECAP) v podporo državam članicam pri načrtovanju pripravljenosti in odpornosti. Komisar Wopke Hoekstra je prevzel vodilno vlogo pri delu v zvezi z ECAP, sveženj politik pa bo predstavljen v drugi polovici leta 2026.

Odpornost proti podnebnim spremembam in pripravljenost nanje sta že posebej poudarjeni v več ključnih dokumentih politike EU, vključno s kompasom za konkurenčnost, vizijo za kmetijstvo in sporočilom o naslednjem večletnem finančnem okviru.

Kompas za konkurenčnost poudarja, da spreminjajoči se podnebni in ekstremni vremenski pojavi vse bolj ogrožajo evropsko gospodarsko varnost. Odpornost in pripravljenost je treba okrepiti z rednim posodabljanjem ocen podnebnih tveganj in izboljšanjem vgrajene odpornosti kritične infrastrukture. Med možnostmi za preprečevanje ogrožanja dobavnih verig so tudi vključevanje odpornosti proti podnebnim spremembam v urbanistično načrtovanje, uvajanje sonaravnih rešitev, razvoj naravnih dobropisov in prilagajanje v kmetijstvu ob hkratnem ohranjanju prehranske varnosti.

Vizija za kmetijstvo poziva k odpornemu kmetijstvu, ki ga podpira skupna kmetijska politika (SKP) po letu 2027. Močno bodo podprte kmetijske prakse in intervencije, ki omogočajo, da je lokalna proizvodnja primerna za prihodnje podnebne razmere, okrepljene pa bodo tudi spodbude za kmete, da bi s prilagajanjem na ravni kmetij zmanjšali njihovo ranljivost in izpostavljenost tveganjem. Orodja za krizno upravljanje bi morala kmete spodbujati k proaktivnemu obvladovanju tveganj, države članice bi si morale prizadevati za učinkovite in prilagojene strategije obvladovanja tveganj v kmetijstvu, sodelovanje s finančnimi institucijami pa bi bilo treba okrepiti.

V sporočilu o naslednjem večletnem finančnem okviru je ugotovljeno, da pogostejše in dramatične nesreče, povezane s podnebjem, terjajo veliko družbeno in gospodarsko škodo. Glede na finančna tveganja, ki bi jih scenarij segrevanja za 3 °C lahko pomenil za kumulativne gospodarske izgube (tj. po ocenah 175 milijard EUR, kar pomeni približno 1,4 % BDP EU), se pri politikah in naložbenih odločitvah ne smejo prezreti podnebna tveganja. V sporočilu o večletnem finančnem okviru je upoštevano priporočilo Evropskega računskega sodišča, naj bo financiranje EU za prilagajanje podnebnim spremembam pripravljeno na prihodnost.

Dodatne informacije o integriranem okviru za evropsko odpornost proti podnebnim spremembam in obvladovanje tveganj so na voljo na spletišču Evropske komisije o prilagajanju podnebnim spremembam in odpornosti nanje.