Ekonomska orodja

Ekonomska orodja (ali orodja ekonomske analize) olajšajo pripravo trdne odločitve. Ekonomska ocena v bistvu obravnava naslednje: koristi in stroški, ki se običajno merijo v denarnem smislu, učinkovitost in uspešnost pa se uporabljata kot nekakšen količnik ali razmerje med stroški in koristmi. Razlikovati je mogoče med naslednjimi glavnimi tehnikami, ki jih je treba uporabiti pri ekonomski oceni možnosti za prilagajanje podnebnim spremembam:

• Analiza stroškovne učinkovitosti je orodje, s katerim se primerjajo relativni stroški in rezultati (učinki) različnih ukrepov. Analiza stroškovne učinkovitosti se razlikuje od analize stroškov in koristi, pri kateri se merilu učinka pripiše denarna vrednost (glej spodaj).
• analiza stroškov in koristi (CBA); Analiza stroškov in koristi ima dva glavna namena: i) ugotoviti, ali je naložba/odločitev dobra (utemeljitev/izvedljivost) – preveriti, ali njene koristi odtehtajo stroške in za koliko, ter ii) zagotoviti podlago za primerjavo projektov – kar vključuje primerjavo skupnih pričakovanih stroškov vsake možnosti z njenimi skupnimi pričakovanimi koristmi.
• Analiza na podlagi več meril (MCA) je orodje za sprejemanje odločitev, razvito za kompleksne probleme. Glavna prednost metod MCA je njihova sposobnost vključevanja različnih meril na večdimenzionalen način in prilagajanja različnim kontekstom.
• Ekonomski modeli so poenostavljeni, pogosto matematični okviri, namenjeni ponazoritvi zapletenih procesov. Model vzpostavlja argumentacijski okvir za uporabo logike in matematike, ki ga je mogoče neodvisno obravnavati in preizkusiti ter uporabiti v različnih primerih. Politike in argumenti, ki temeljijo na ekonomskih modelih, imajo jasno podlago za trdnost, in sicer veljavnost podpornega modela.

Ekonomska orodja lahko pomagajo pri ocenjevanju možnosti prilagajanja (glej korak 4 orodja za podporo prilagajanju ali orodja za podporo prilagajanju v mestih).