Ekonomika obvladovanja močnega deževja in meteorne vode v Københavnu – načrt za obvladovanje izbruhov oblakov

V Københavnu so se v zadnjih šestih letih zgodile štiri večje padavine. Največja je leta 2011 povzročila škodo v skupni višini več kot 6 milijard DKK. To ne vključuje neposrednih stroškov popravila občinske infrastrukture ali posrednih stroškov, kot so izguba zaslužka, izguba poslovanja, zvišanje zavarovalnih premij ali podjetja, ki se odločijo za odselitev iz mesta København.

V skladu s københavnskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam so glavni izziv Københavna glede na podnebne spremembe vse večji nalivi v prihodnosti. Padavine naj bi se povečale, hkrati pa se bodo zmanjšale padavine, kar bo povzročilo intenzivnejše deževje in poznejše poplave. Po napovedih Medvladnega panela za podnebne spremembe po scenariju A2 danski meteorološki inštitut predvideva, da bo v zimskih mesecih leta 2100 25–55 % več padavin, poleti pa se bodo padavine zmanjšale za 0–40 %. Hkrati bi se lahko intenzivnost močnega deževja povečala za 20–50 %. V načrtu prilagajanja je poudarjeno, da se bo intenzivnost dežja z desetletnim povratkom do leta 2100 povečala za približno 30 %, kar bi preobremenilo obstoječe kanalizacijske in odtočne sisteme.

Ekonomska ocena stroškov škode v Københavnu, če ne bo storjeno nič za prilagoditev sedanjega odtočnega in kanalizacijskega sistema, je ocenjena na približno 16 milijard DKK v 100 letih. Do 9 milijard DKK tega zneska je bilo že „porabljenih“ v nedavnih večjih padavinah.

MIKE URBAN, matematični odtočni model, je bil uporabljen za analizo obstoječih razmer in projekcijo vpliva podnebnih sprememb na poplave v Københavnu. Več scenarijev je bilo ocenjenih na podlagi časovnih okvirov za leto 2010 (kot izhodišče), leti 2060 in 2110 ter ob upoštevanju pogostosti prihodnjih poplav (10, 20, 100 let) in tega, ali se ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam izvajajo ali ne. Rezultati izračunov so predstavljeni kot karte ranljivosti, ki prikazujejo razlike v globini vode za poplavljena območja. Rezultati modelnih simulacij za leto 2060 kažejo, da bi 10-letni deževni dogodki poplavili območje, večje kot leta 2010 (58 v primerjavi z 48 hektarji), vendar bi izvajanje novih ukrepov zmanjšalo poplave, ki bi se pojavile zaradi 100-letnih deževnih dogodkov. Rezultati scenarija iz leta 2110 so obravnavali 100-letne deževne dogodke in razlike v poplavah s prilagajanjem podnebnim spremembam ali brez njega. Brez prilagoditve bi bilo poplavljenih 742 hektarjev mesta, prilagoditev pa bi prizadela le 235 hektarjev.

Cilj načrta za obvladovanje oblakov je zmanjšati vplive poplav zaradi močnega deževja, za katere se pričakuje, da se bodo zaradi podnebnih sprememb povečali. Načrt temelji na podrobni socialno-ekonomski oceni, da se ugotovi, ali se lahko oblaki in upravljanje meteornih voda izplačajo družbi kot celoti. Pred tem je bilo odvajanje kanalizacije dovoljeno na tla enkrat na 10 let. Z novim načrtom upravljanja bo izpust v kanalizacijo še vedno lahko dosegel nivo tal le vsakih 10 let, vendar bo povprečni nivo vode osamljenim dovoljeno preseči nivo tal za 10 cm vsakih 100 let (razen območij, določenih za nadzor poplav).

Mesto København nima ne zmogljivosti ne gospodarskih virov za izvajanje vseh ukrepov naenkrat. Načrt za obvladovanje oblakov deluje z minimalnim časovnim okvirom 20 let, kar zahteva prednostno razvrstitev posameznih projektov v skladu s københavnskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam.

Pluvialna poplavna ogroženost se bo obravnavala s prilagodljivimi ukrepi za shranjevanje ali odvajanje odvečne vode na ravni tal, kot so ponovno odprtje potokov, gradnja novih kanalov ali vzpostavitev jezer in več zelenih površin ter uporaba cest z visokimi robniki, da bi se vanje speljala pluvialna poplavna voda. Poleg tega se lahko v najgosteje pozidanem območju osrednjega Københavna voda preusmeri v pristanišče po velikih ceveh. Načrt za obvladovanje izbruhov v oblaku je sestavljen iz štirih površinskih rešitev in rešitev na osnovi cevi, vključno z:

• ceste in cevi za nevihtno vodo, po katerih se voda pretaka proti jezerom in pristanišču;
• ceste za pridržanje za shranjevanje vode;
• območja pridržanja za shranjevanje zelo velike količine vode, npr. parki, ki bi se lahko med poplavami spremenili v jezera;
• Zelene ceste za zadrževanje in zadrževanje vode v manjših stranskih ulicah.

Načrtovanih je 300 projektov, mesto pa se bo enkrat letno odločilo, kateri projekti se bodo izvajali na podlagi prednostnega izbora, pri čemer bo upoštevalo:

• Območja z visokim tveganjem: V zvezi s københavnskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam je bila pripravljena analiza tveganja. Rezultati so bili predstavljeni kot zemljevid tveganja, v katerem so bila opredeljena mestna območja z največjo poplavno ogroženostjo (izraženo v DKK) in posledično območja, na katerih bi imeli prilagoditveni ukrepi največji učinek.
• Področja, na katerih je ukrepe enostavno izvajati: Območja, na katerih se lahko z uporabo razmeroma preprostih ukrepov poplavna voda izliva v kraje, na katere ne bo vplivala. To bi bila območja v bližini pristanišča, kot sta Ny Kongensgade in Ved Stranden, kjer so bili leta 2012 izvedeni projekti za zaščito območij pred poplavami z odprtjem pomola, kar je omogočilo odtekanje deževnice v pristanišče.
• Območja s tekočimi projekti razvoja mest: Stroški projektov obrežnih poplav se lahko pogosto znatno zmanjšajo, če se izvajajo v povezavi s projekti prenove in novimi projekti razvoja mest (npr. obnova cest).
• Področja, na katerih je mogoče doseči sinergijske učinke, npr. z združevanjem pobud za obvladovanje poplavne ogroženosti s pobudami drugih mestnih shem, kot so direktive o vodah lokalnih organov.

Ocenjuje se, da bo v naslednjih 20–30 letih izvedenih približno 15 projektov na leto. Poleg prednostne razvrstitve projektov v smislu pomena za preprečevanje poplav je bila opravljena socialno-ekonomska ocena. Ocena je sestavljena iz:

• ocena tveganja poplav v primeru večjega deževja in močnih nalivov ter stroškov škode, ki jo lahko povzroči v naslednjih 100 letih, če ne bomo ukrepali („brez sprememb“).
• Izračun gradbenih in obratovalnih stroškov v tradicionalni rešitvi (kanalizacija) in kombinirani alternativni rešitvi.
• Primerjava stroškov pri obeh rešitvah in koristi pri zmanjševanju škode v mestu v povezavi z običajnim poslovanjem (analiza stroškov in koristi). Ta izračun daje odgovor na vprašanje, ali so rešitve ugodne v zvezi z neukrepanjem („običajno poslovanje“).
• Primerjava tradicionalne in alternativne rešitve glede na opredeljene storitvene cilje (analiza stroškovne učinkovitosti), ki daje odgovor na vprašanje, katera rešitev je najugodnejša, če obstaja želja po izpolnitvi storitvenih ciljev občine.

Pri oceni sta bila upoštevana 17-odstotni neto faktor obremenitve in 20-odstotna izguba zaradi davčnega izkrivljanja v okviru ocenjenih stroškov gradnje. Ker se rešitve uvajajo postopoma več kot 20 let, se 1 % letno prišteje operativnim stroškom za površinske rešitve in 0,5 % letno za druge rešitve.

V oceni je bilo ugotovljeno, da tradicionalna kanalizacijska rešitev in alternativna rešitev sicer izpolnjujeta cilje občine v zvezi z nevihtnimi vodami in izbruhi oblakov, vendar alternativna rešitev prinaša večje neto koristi. Tradicionalna kanalizacijska rešitev naj bi po ocenah stala 20 milijard DKK, alternativna rešitev pa 13 milijard DKK. Obe rešitvi bi zmanjšali stroške škode za 16 milijard DKK; tako neto dobiček alternativne rešitve znaša 3 milijarde DKK v primerjavi z neto izgubo tradicionalne rešitve v višini 4 milijarde DKK.

Za ponazoritev negotovosti v ekonomski oceni je bil opravljen dodaten izračun alternative na podlagi smernic ministrstva za finance iz leta 2013 o socialno-ekonomskem diskontiranju. Izračun kaže, da se skupna škoda v 100 letih poveča s 16 milijard DKK na 18 milijard DKK in da se neto dobiček prav tako poveča s 3 milijard DKK na 5 milijard DKK. Ta rezultat je zlasti posledica tega, da ministrstvo za finance pripisuje večji pomen nadaljnjemu zmanjšanju škode v prihodnosti.

Načrt za obvladovanje oblakov, ki ga je razvilo mesto København, je bil usklajen s Køben-havns Energi (energija iz Københavna), mestom Frederiksberg in Frederiksberg Forsyning (komunalno podjetje Frederiksberg), saj vsa deževnica, ki pade v Frederiksbergu med ekstremnimi padavinami, vodi do čistilne naprave ali v morje prek mesta København. Poleg tega se je začelo sodelovanje s sosednjimi lokalnimi organi, ki vodijo površinske in odpadne vode skozi mesto do skupnih čistilnih naprav ali skupnih vodotokov in jezer.

Opredeljeni so bili številni izzivi pri izvajanju projektov iz načrta za obvladovanje oblakov:

• Projekte bo treba izvajati na zasebnih cestah. V načrt je bilo vključenih 132 km zasebnih cest (približno 30 %), lastniki cest pa se lahko odločijo, ali se bodo projekti izvajali. Morda bo treba kupiti ceste, ki veljajo za ključne za upravljanje (trenutno je bilo opredeljenih 9 km cest).
• Načrt lahko vpliva na cilje ohranjanja. Opravljena je bila začetna analiza vpliva načrta na okolje, na nekaj območjih pa obstaja možnost, da odbor za ohranjanje odobri izjeme.
• Prednostna razvrstitev projektov poudarja obsežne projekte, ki bodo zahtevali sodelovanje med občinami in tudi zasebnimi lastniki zemljišč.
• Stormwater bo treba obdelati, da se zagotovi ustrezna kakovost vode; Rešitve se preizkušajo.

Stroški

Ekonomika gradnje je izračunana glede na to, koliko bi stala vzpostavitev sistema za upravljanje oblakov in padavinskih voda v Københavnu, če bi bil zgrajen jutri. Skupna ocena gradbenih stroškov se zato razlikuje od socialno-ekonomskih stroškov po ukrepih, pri katerih so stroški izračunani glede na sedanjo vrednost v daljšem časovnem obdobju z dodatkom 37 % v stroških in davčnem izkrivljanju. Ocena gradnje vsebuje 20 % za načrtovanje projekta in 20 % za nepredvidene stroške. Ocena ne vsebuje amortizacije in stroškov poslovanja. Konstrukcija kombinirane rešitve bo stala 11 milijard DKK po cenah iz leta 2015:

• Površinske rešitve bodo po ocenah stale 4,975 milijarde DKK. Stroški občinskih in zasebnih projektov sofinanciranja se bodo povrnili s pristojbinami za vodo.
• Razburkane cevi bodo po ocenah stale 2,66 milijarde DKK, pokrite s pristojbinami za vodo (HOFOR).
• Odklop in priključitev zunaj nepremičninske meje bosta stala približno 1 milijardo DKK, pokrita pa bosta s pristojbinami za vodo (HOFOR).
• Ocenjuje se, da zaščita domov s protipoplavnimi zaklopkami in odklopom znotraj nepremičninske meje znaša približno 2,4 milijarde DKK, financirajo pa jo lastniki zemljišč.

Možnost izboljšanja mestnega prostora bo stala približno 1 milijardo DKK, financiralo pa jo bo mesto København.

Ocena zajema skupne stroške mesta København, družbe Capital Area Supply Company (HOFOR) in zasebnih lastnikov zemljišč. Komunalni podjetji Frederiksberg Forsyning in Nordvand sta del rešitve v Københavnu, ker je upravljanje oblakov v teh občinah odvisno od rešitve v Københavnu in obratno. Če te gospodarske javne službe prispevajo 900 milijonov DKK, ocena gradnje združene rešitve znaša 12 milijard DKK.

Del kombinirane rešitve, ki se nanaša izključno na upravljanje z vodo (hidravlična funkcija), se lahko financira s pristojbinami za vodo. Pristojbine za vodo se bodo zvišale za kritje teh stroškov. Ocenjuje se, da bi se poraba vode v gospodinjstvu, ki porabi 110 kubičnih metrov vode na leto, v povprečju povečala za 890 DKK na leto.

Kombinirana rešitev dodatno zahteva, da fizične osebe vlagajo v protipoplavne protipoplavne ventile itd. in lokalno drenažo meteorne vode. Če bo izvajanje upravljanja oblakov in padavinskih voda usklajeno z drugimi gradbenimi projekti v mestu, se lahko v celotnem obdobju izvajanja prihrani do 1 milijarde DKK.

Koristi

Načrt za obvladovanje oblakov bo prispeval k povečanju vrednosti nepremičnin in povečanju zaposlovanja. Ocenjuje se, da se bodo zaradi izboljšanja urbanega prostora z rekreacijsko vrednostjo cene nepremičnin v Københavnu zvišale za nekaj manj kot 1,4 milijarde DKK. Z nadgradnjo mestnih površin se lahko povečajo tudi prihodki od davka na nepremičnine zaradi znatnega povečanja vrednosti tistih nepremičnin, ki mejijo na parke. Več kot 100 let bo ta dodatni prihodek v današnjih cenah znašal 1 milijardo DKK. Vendar je sistem izravnave zdaj strukturiran tako, da je 66 % prihodkov od davka na nepremičnine v Københavnu vključenih v izravnavo in se zato stekajo v druge občine.

V fazi gradnje je mogoče ustvariti skupno več kot 13.000 delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa z 1,6 milijarde DKK davčnih prihodkov. Davčni prihodki, ustvarjeni z dodatnim zaposlovanjem v gradbeništvu, vedno pripadejo občini, v kateri je delavec rezident. Zato učinka ni bilo mogoče izračunati samo v mestu København. Če se vključi tudi gradnja objektov za izboljšanje mestnega prostora, se bo število novih ekvivalentov polnega delovnega časa povečalo na več kot 15.000, davčni prihodki pa na približno 2 milijardi DKK.

Ocena kaže, da lahko v sedanjih okoliščinah pričakujemo skupno korist v višini 5 milijard DKK od kombinirane rešitve v Københavnu v primerjavi z razmerami, v katerih mesto ne stori ničesar. Socialno-ekonomska korist izbire kombinirane rešitve v primerjavi s tradicionalno kanalizacijsko rešitvijo je približno 9 milijard DKK. Socialno-ekonomska ocena primerja stroške obeh rešitev in koristi, ki jih je treba doseči z zmanjšanjem škode v mestu, v primerjavi z običajnim pristopom ter analizira stroškovno učinkovitost za obravnavanje težav v zvezi z meteornimi vodami.

Sedanja okoljska zakonodaja in zakonodaja o odpadni vodi ne zagotavljata dovolj optimalnega ravnanja z naraščajočimi količinami poplavne vode iz vodnega vira z okoljskega in finančnega vidika. Mesto København je zato predložilo številne predloge sprememb, ki naj bi jih obravnavalo dansko ministrstvo za okolje. Predlogi za spremembe mesta København se nanašajo predvsem na spremembe pravil o plačilih v zvezi z odpadno vodo in zakona o načrtovanju na Danskem. Obstoječa zakonodaja ovira izvajanje ukrepov, pri katerih se bodo obstoječe ceste uporabljale kot poplavne poti za vodovodne poplavne vode. To pa zato, ker lahko komunalna podjetja financirajo le projekte, ki so neposredno povezani z ravnanjem z odpadno vodo. Rešitve za poplavno ogroženost, pri kateri bi se na primer ceste uporabljale za odvajanje pitne poplavne vode, s sedanjo zakonodajo ni mogoče financirati s prihodki iz pristojbin. Če bosta Københavns Energi (Københavnska energija) in Frederiksberg Forsyning (komunalno podjetje) izvajala te ukrepe, bo treba ceste delno označiti kot naprave za odpadno vodo. Vendar to s sedanjim Zakonom o plačilih, Zakonom o cestah in Zakonom o varstvu okolja ni izvedljivo.

V obdobju 2013–2014 je bil podroben načrt upravljanja, vključno s predlogi rešitev za vsako od sedmih povodij. Predlagane rešitve so bile razdeljene na 300 projektov, ki se začenjajo izvajati šele zdaj na letni ravni.

približno 100 let za kanalizacijski sistem; Neskončno za ustvarjene parke.

Jan Rasmussen
The City of Copenhagen
Technical and Environmental Administration
PO box 457
DK - 1505 København V
E-mail: jrasmu@tmf.kk.dk

Generic e-mail contact

mesto København