Prilagoditev načrtov za obvladovanje poplav

Za izvajanje direktive EU o poplavah je treba vzpostaviti mehanizme za sodelovanje javnosti, da se zagotovi sodelovanje državljanov v ciklu obvladovanja poplav. Vse ocene, zemljevidi in načrti, pripravljeni v skladu z direktivo o poplavah in okvirno direktivo o vodah, morajo biti na voljo javnosti in naloženi v skupni digitalni repozitorij WISE, ki ga upravlja Evropska agencija za okolje.

Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti zahtevajo prispevke različnih ravni institucij (nacionalnih in regionalnih) ter širokega nabora kompetenc. Uporabljeni so bili različni kanali posvetovanja z javnostjo in deležniki, na splošno pa je bil v pripravo prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti (ki naj bi bili pripravljeni do leta 2015) vključen širok nabor deležnikov. Med ustreznimi deležniki je zelo pomembno tudi sodelovanje zasebnih subjektov, saj izvajanje ukrepov, predvidenih v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti, zelo pogosto neposredno ali posredno vpliva na zasebne nepremičnine.

V nekaterih primerih je bilo izvajanje direktive o živilih koristno pri izboljšanju in krepitvi pomanjkanja usklajevanja in sodelovanja med različnimi sektorji (npr. zaščita pred poplavami, načrtovanje v izrednih razmerah, civilna zaščita, prostorsko načrtovanje, zavarovanje, obnova rek), nosilci odločanja in deležniki, ki delujejo na različnih prostorskih ravneh. Kljub tako pomembnim prizadevanjem je pomanjkanje usklajevanja med različnimi temami, zlasti med načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti in nacionalnimi strategijami ali načrti za prilagajanje, še vedno velika vrzel pri deljenem obvladovanju poplavne ogroženosti.

Kot rezultat postopka kartiranja poplav je bila kartirana in ocenjena ranljivost številnih evropskih vodotokov in obalnih območij, kar je zagotovilo zelo koristno znanje za upravljanje območij, izpostavljenih poplavam. Vendar se v prvem ciklu načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti tveganje poplav ob rekah (zaradi močnega deževja, ki presega sposobnost pronicanja v tla) ni štelo za enako pomembno, njegova ocena pa je bila manj podrobna v primerjavi z oceno tveganja ob rekah in na obalnih območjih.

Razpoložljivost podatkov ter človeški in finančni viri, potrebni za izvajanje postopka kartiranja in ocenjevanja poplav, tudi ob upoštevanju napovedi podnebnih sprememb, so med glavnimi omejitvami pri obravnavanju načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti.

V direktivi o poplavah je kot enota upravljanja sprejeta lestvica povodij, pri določanju ciljev in standardov pa je uporabljen pristop na več ravneh, kar je pozitivna lastnost za prilagodljivo upravljanje, zlasti glede na podnebne spremembe. Vendar lahko pomanjkanje ustreznih instrumentov, ki bi bili formalno vključeni v pravni sistem in bi podpirali mehanizem sodelovanja, omeji čezmejno sodelovanje. Poleg tega lahko razlike v pravnih okvirih, političnih stališčih glede obvladovanja poplavne ogroženosti ter gospodarskem, socialnem in fizičnem okolju ovirajo ustrezno usklajevanje in sodelovanje med lestvicami.

Priprava načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti običajno sledi šestletnemu ciklu načrtovanja, ki zahteva sodelovanje najrazličnejših strokovnjakov, vključno z načrtovalci zemljišč in obalnih območij, hidrologi, oblikovalci modelov, okoljskimi znanstveniki, inženirji itd. Prizadevanja za vire in čas, ki jih je treba nameniti pripravi načrta, so odvisna od obsega analize, strateških ciljev in ciljnih vrednosti načrta ter razpoložljivosti podatkov in orodij za njihovo analizo. Glede na njegov pomen je treba posebne vire nameniti tudi vključevanju deležnikov in posvetovanju z njimi.

V skladu z direktivo EU o poplavah morajo države članice oceniti, ali so območja v bližini vodotokov in obal ogrožena zaradi poplav, kartirati obseg poplav, ogroženo premoženje in ljudi na teh območjih ter sprejeti ustrezne in usklajene ukrepe za zmanjšanje te poplavne ogroženosti. Direktiva od držav članic zahteva tudi, da upoštevajo učinke podnebnih sprememb na obseg, pogostost in lokacijo poplav ter jih zato vključijo v oceno poplavne ogroženosti, varstvo, preprečevanje in pripravljenost.

Poleg samih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti so vplivi podnebnih sprememb in dolgoročnega razvoja na pojav poplav del 2 predhodnih korakov postopka načrtovanja in zahtev glede poročanja: tako v predhodni oceni poplavne ogroženosti kot v kartah poplavne ogroženosti in ogroženosti bi moralo biti jasno navedeno, kako so podnebne spremembe vključene (ali ne) v kartirane scenarije.

Direktiva o poplavah se izvaja v skladu z okvirno direktivo o vodah, zlasti z usklajevanjem načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti in načrtov za upravljanje povodij ter z usklajevanjem postopkov za sodelovanje javnosti pri pripravi teh načrtov. Obe direktivi krepita pravico javnosti do dostopa do teh informacij in do soodločanja v postopku načrtovanja. V podporo temu usklajevanju so bile pripravljene ločene smernice „Upravljanjepovodij v spreminjajočem se podnebju“.

Priprava načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti temelji na treh glavnih korakih, od katerih vsak traja dve leti: (i) predhodna ocena poplavne ogroženosti (PFRA); (ii) kartiranje poplavne nevarnosti in poplavne ogroženosti, (iii) priprava načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti. Čas izvajanja načrta je močno odvisen od zastavljenih splošnih in posamičnih ciljev ter z njimi povezanih opredeljenih ukrepov.

Načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti je treba pregledati vsakih šest let v skladu z direktivo o poplavah. Kar zadeva izvajanje, je trajanje posebnih ukrepov, vključenih v načrte, odvisno od vrste ukrepa, ki se spreminja od mesecev do desetletij.