Celostni načrt, ki vključuje varstvo pred poplavami: načrt Sigma (ustje Šelde, Belgija)

Prvotni načrt Sigma, ki je bil zasnovan leta 1977, je bil zasnovan za zaščito obale Šelde in njenih pritokov pred poplavami. Vendar so se z napredovanjem izvajanja načrta pojavile nove zahteve, vključno s potrebo po nadaljnjem prilagajanju podnebnim spremembam. Ko je bil načrt Sigma leta 2005 posodobljen, se je razumelo, da obstoječi načrt ne zadostuje za zagotovitev ustrezne zaščite tako v sedanjih razmerah kot v verjetnih razmerah, ki jih napovedujejo modeli podnebnih sprememb. Dopolnitev iz leta 2005 se je nanašala na predvideni razpon dviga morske gladine od 9 do 88 cm do leta 2100, ob upoštevanju različnih ocen širjenja morske vode, taljenja ledenikov in ledenikov ter občutljivosti na podnebne spremembe; to je temeljilo na tretjem ocenjevalnem poročilu IPPC, objavljenem leta 2001. Načrt Sigma je kot izhodišče za svoje zaščitne ukrepe uporabil dvig morske gladine do 25 cm do leta 2050 in 60 cm do leta 2100.

Načrt je osredotočen na zaščito do leta 2050. Belgija se je odločila za uporabo diferenciranih ravni varstva pred poplavami vzdolž Šelde na podlagi verjetnosti smrti in možnega obsega gospodarske škode. Najnižja raven varstva je poplava, ki se zgodi enkrat na 1 000 let (sicer izražena kot verjetnost pojava 0,1 % na leto). Za obdobje po letu 2050 so pripravljeni številni možni dodatni ukrepi, če bodo potrebni za obravnavanje višjega dviga morske gladine. Ti bodo izvedeni glede na napredne projekcije, ki bodo takrat na voljo.

Opozoriti je treba tudi, da se je povprečna plimska amplituda reke v preteklem stoletju znatno povečala. Te spremembe so v veliki meri posledica človeških posegov, ki vplivajo na pretok vode skozi Šeldo. Spremembe vključujejo preusmeritev vode v kanale, odstranitev rečnih meandrov z ravnanjem reke in povečanjem globine plovnih kanalov. Te spremembe zaostrujejo vplive podnebnih sprememb.

Glavni cilji načrta Sigma so zaščititi kopno, ki meji na reko Šeldo in njene pritoke, kot so reke Rupel, Nete in Durme, pred nevihtnimi valovi in poplavljanjem rek. Drugi cilj je obnoviti ekosisteme Šelde, pomagati Belgiji pri izpolnjevanju obveznosti EU glede varstva narave in doseganju ciljev ohranjanja v okviru omrežja Natura 2000. Poleg tega si načrt Sigma prizadeva, da bi Šelda in njeni pritoki postali privlačnejši za kolesarje, pohodnike in druge obiskovalce, s čimer bi se povečale različne rekreacijske uporabe območja.

Medtem ko je glavni namen načrta Sigma obvladovanje poplav, načrt temelji na celostnem vidiku upravljanja rek, ki priznava različne funkcije rek in njihov pomen za družbo. Ti vključujejo: ladijski promet, varstvo narave, ohranjanje krajinskih vrednot, čistilne funkcije, ribje drevesnice in drugo. Načrt Sigma je bil prvotno zasnovan leta 1977 z nadzorom poplav kot glavnim namenom. Od takrat so se pogledi na gospodarjenje z vodami spremenili. Posodobljen načrt Sigma je bil sprejet leta 2005. Temeljil je na treh glavnih stebrih: varstvo pred poplavami, dostop do pristanišč Šelde ter naravno delovanje fizičnega in ekološkega sistema.

Prvotni načrt Sigma je pozval k dvigu in okrepitvi nasipov, ki se raztezajo v skupni dolžini 512 kilometrov, vzpostavitvi 13 nadzorovanih poplavnih območij, ki skupaj pokrivajo približno 1.100 hektarjev, in gradnji nevihtne pregrade. Načrti za oviro zaradi neurja so bili pozneje začasno ustavljeni, potem ko je analiza pokazala, da koristi niso odtehtale stroškov. Upoštevanje, da je bila pregrada pred nevihtami predraga, skupaj s povečanim povpraševanjem po bolj zdravem rečnem ekosistemu, je privedlo do večje uporabe koncepta, imenovanega „prostor za reko“. Pri reviziji iz leta 2005 so bili upoštevani tudi predvideni vplivi podnebnih sprememb.

Načrt iz leta 2005 daje večjo vlogo nadzorovanim poplavnim območjem in depolderiranim območjem, ki preprečujejo nevihte z začasnim shranjevanjem odvečne vode. Nadzorovana poplavna območja imajo nizke nasipe, imenovane prelivni nasipi, vzdolž reke in višje nasipe na celini, da ohranijo zaščito pred poplavami. Prelivni nasipi omogočajo, da voda poplavlja med nevihtnimi valovi. Po znižanju visokih vodostajev odtočni kanali omogočajo odtekanje vode. CFA pomagajo ublažiti vplive poplav s povečanjem povodja reke, s čimer se znižajo vodostaji v zgornjem toku. Količina številnih CFA se poveča, saj so njihove ravni tal pod povprečno ravnijo vode zaradi zgodovinskega zbijanja tal in izgube naravnih procesov sedimentacije. Vendar te nizke ravni tal pomenijo, da so potrebni prelivni nasipi in umetna regulacija vode. Prevladujoča raba zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi je bila kot naravna območja, ki prispevajo k doseganju ciljev ohranjanja in izboljšanju kakovosti vode. V skladu z naravovarstveno zakonodajo EU – zlasti zahtevami po nadomestilu za izgubo naravnih območij zaradi širitve pristanišča Antwerpen – se je skupna površina v prahi kot poplavna območja povečala za namene razvoja narave: do leta 2030 naj bi bilo skupaj ustvarjenih približno 2450 hektarjev. Dodatnih 650 hektarjev je bilo navedenih kot morebitna prihodnja poplavna območja, ki bodo zgrajena po letu 2030, če bo to potrebno za zagotovitev poplavne varnosti po letu 2050.

Nekatere CFA vključujejo tudi nadzorovana območja plimovanja, kjer se redno, zmanjšano plimovanje proizvaja z nastavljivim jezovnim sistemom v prelivnem nasipu. Med visoko plimo voda iz Šelde teče v območje skozi jez in med nizko plimo teče skozi nizek jez. Nadzorovana območja plimovanja omogočajo ustvarjanje habitatov plimovanja, hkrati pa ohranjajo funkcije CFA.

Območja depolderinga so območja, kjer se zaščita pred nasipi premakne v notranjost, zaradi česar je nekdanji polder (zemljišče, predelano iz vode) ponovno izpostavljen vplivom plimovanja. Depolderirana območja zagotavljajo prostor za rečno vodo v času visokih vodostajev. Tako kot CFA-ji znižujejo stopnje neviht. Zagotavljajo tudi prostor za habitate rečnih ustij.

Načrt Sigma vključuje tudi projekte za dvig in okrepitev rečnih nasipov v skupni dolžini 645 km. Zahtevana debelina in višina nasipov reke Šelde sta bili izračunani ob upoštevanju vodnega pritiska na nasipe s simulacijami plimovanja neviht z računalniškimi modeli. Leve so dvignjene na 8 metrov TAW (Tweede Algemene Waterpassing, referenčna višina za merjenje vodostajev v Belgiji) na območjih, ki so višje ob reki Šeldi. Levee se dvignejo na 11 metrov TAW na odseku med Antwerpnom in zahodno Šeldo.

Načrt Sigma se je v zadnjih letih že izkazal za učinkovitega med več nevihtami, ki so se zgodile med letoma 2013 in 2018, pri čemer je uspešno zadrževal odvečno vodo in preprečeval nevarne poplave. Zlasti med dogodkom 3.^januarja 2018 je močno neurje povzročilo zelo visoke vodostaje v Šeldi in njenih pritokih. Petnajst od skupno šestnajstih že dokončanih območij za obvladovanje poplav je začelo delovati in blažiti odvečno vodo.

Regija Flandrija je sledila strategiji odprtega komuniciranja, da bi uresničila načrt Sigma na način, ki čim bolj poveča sprejemanje in podporo javnosti. Komunikacijsko strategijo usklajuje Waterwegen en Zeekanaal NV (W&Z) (vode in morski kanali), oddelek regionalne vlade, s posvetovanjem na ministrski ravni in pod nadzorom usmerjevalne skupine. Usmerjevalno skupino sestavljajo predstavniki različnih javnih institucij, vključno z Oddelkom za plovne poti in morske kanale, Agencijo za naravo in gozdove, Oddelkom za prostorsko načrtovanje, Oddelkom za stanovanjsko politiko in stavbe dediščine, Oddelkom za okolje, naravo in energijo, Oddelkom za kmetijstvo in ribištvo, Flamsko agencijo za zemljišča, Izvršnim sekretariatom flamsko-nizozemske komisije za Šeldo in delovno skupino OS2010.

Komunikacija poteka z uporabo različnih orodij, vključno z brošurami, glasili in izobraževalnim gradivom za otroke ter srečanji za razširjanje informacij in razpravo o ključnih vprašanjih z zainteresiranimi stranmi. V načrtovanje so bile dejavno vključene posebne vrste deležnikov, vključno s kmetijskimi organizacijami, okoljskimi nevladnimi organizacijami, lovci, ribiči ter turističnim in gostinskim sektorjem. Pomembni deležniki za načrte Sigma so kmetje, saj je bilo načrtovanih več projektov na območjih, ki se uporabljajo za kmetijstvo. Učinki načrta Sigma na kmetije so bili analizirani s flamsko agencijo za zemljišča in obravnavani s kmeti, kar je privedlo do študije vpliva na kmetijstvo in opredelitve ukrepov za ublažitev ali nadomestitev izgube zemljišč.

Komunikacijska strategija se osredotoča na tri rezultate načrta Sigma. Prvi in glavni steber je povečanje poplavne varnosti; druga dva stebra sta rekreacija in varstvo narave. Vsak projektni del načrta je obsežno sporočen javnosti, ciljne skupine pa so organizirane na regionalni in lokalni ravni. V Belgiji je bil projekt Kruibeke edini, ki je bil deležen precejšnjega nasprotovanja, kar je odložilo dokončanje projekta. Čezmejni projekt, ki vključuje depoldering Hedwige Polder, ki se nahaja na Nizozemskem, je prav tako povzročil nasprotovanje zainteresiranih strani in javnosti.

Glavni dejavniki uspeha vključujejo:

• Usklajena opredelitev primernih območij za razvoj nadzorovanih poplavnih območij, ki zagotavljajo večjo varnost z omejeno škodo, povzročeno kmetijstvu, rabi zemljišč in gospodarstvu.
• vključevanje podnebnih sprememb in napovedi dviga morske gladine.
• vključitev nadomestil za območja, izgubljena zaradi širitve pristanišča in poglabljanja dna Šelde, v splošne cilje načrta, s čimer bi se okrepila njegova prepoznavnost v pogajanjih z lokalnimi vladami in deležniki.
• razpoložljivost območij za nadomestilo za naravne habitate, izgubljene zaradi infrastrukturnih del v ustju Šelde.
• Sposobnost razlastitve zemljišč, potrebnih za nadzorovana poplavna območja. Lastniki zemljišč prejmejo nadomestilo za obstoječo ceno zemljišča, povečano za 20 %. Kadar je to izvedljivo, se lahko razlastitev odloži do trenutka, ko se kmet upokoji ali je blizu upokojitve.
• Stalno sodelovanje upravljavcev načrtov z deležniki v fazah vsakega projekta in v celotnem postopku odločanja je obravnavalo začetno nasprotovanje (glej omejevalne dejavnike). 
• Uporaba analize stroškov in koristi (CBA) ter presoje vplivov na okolje (EIA) za okrepitev zasnove načrtov in projektov.

Omejevalni dejavniki vključujejo:

• Zainteresirane strani so nasprotovale gradnji CFA Kruibeke, na Nizozemskem pa projektu Hedwige Polder.
• Proračunske omejitve upočasnjujejo izvajanje načrta, kar bi lahko pospešilo njegovo dokončanje po načrtovanem datumu leta 2030.

Leta 2005 so bili skupni stroški za izvedbo posodobljenega načrta Sigma ocenjeni na 882 milijonov EUR: 830 milijonov EUR za gradbena dela in 52 milijonov EUR za spremljevalne ukrepe. Leta 2010 so bili na podlagi posodobitve ocen ocenjeni stroški v višini 994 milijonov EUR za dela in 62 milijonov EUR za spremljevalne ukrepe, predvsem zaradi splošnega zvišanja cen.

Načrt Sigma iz leta 2005 je vključeval podrobno analizo stroškov in koristi za pomoč pri določanju optimalnega načrta. Skupno je bilo 180 potencialnih območij obravnavanih kot nadzorovana poplavna območja s skupno površino 15.000 ha. Analiza stroškov in koristi je upoštevala povprečno letno poplavno ogroženost med 100-letnim trajanjem projekta, kar je omogočilo dvig morske gladine za 60 cm in upoštevanje podnebnih sprememb. Gospodarsko tveganje samo z deli prvotnega (1997) načrta Sigma brez dokončane nevihtne pregrade je bilo ocenjeno na 942 milijonov EUR. Na podlagi analize stroškov in koristi je bilo ugotovljeno, da optimalni scenarij vključuje dvig nasipov in uporabo CFA. Varnostne koristi optimalnega scenarija so bile ocenjene na 736 milijonov EUR.

Izvedena je bila tudi analiza stroškov in koristi ekosistemskih koristi. V tej analizi so bile uporabljene različne razpoložljive tržne cene za blago, na primer za proizvodnjo lesa, proizvodnjo trsja, zajemanje ogljikovega dioksida, proizvodnjo rib (kozic) in preprečevanje erozije rečnih strug, kar je privedlo do zmanjšanja dejavnosti poglabljanja dna. Uporabila je tudi študije za določanje cen blaga in storitev brez razpoložljivih tržnih vrednosti. Blago in storitve brez razpoložljivih informacij o cenah so bili proučeni z uporabo metod pogojnega vrednotenja in hedonističnega določanja cen, na primer z opazovanjem, kako bi se lahko cene stanovanj v bližini projektnih območij spremenile. Hedonistična sprememba cene je bila ocenjena na podlagi podatkov iz drugih študij, medtem ko je bilo za študijo pogojnega vrednotenja zbranih skupaj 1704 vprašalnikov. V zaključku obsežne analize stroškov in koristi za določitev koristi za ekosistem je bilo ugotovljeno, da se koristi gibljejo med 143 in 984 milijoni EUR, pri čemer je najvišja raven koristi dosežena s čim večjo uporabo nadzorovanih območij plimovanja. Vrednost neuporabe, ki so jo ljudje pripisali, je bila največja izmerjena korist, pa tudi najbolj sporna. Na podlagi analize stroškov in koristi je bilo sklenjeno, da koristi odtehtajo stroške.

Z okoljskega vidika je mogoče opredeliti več koristi in izgub. Prednosti vključujejo:

• obnova procesov rečnega ustja s spremljajočimi izboljšavami kakovosti vode;
• razvoj bolj odpornih naravnih območij visoke kakovosti, ki so zaščitena na evropski ravni;
• zaželene spremembe sedimentacijskega režima s povečano sedimentacijo na poplavnih območjih, kar vodi do manjše motnosti v reki;
• Zmanjšanje energije plimovanja.

Izgube vključujejo:

• izguba nekdanjih kulturnih krajin (predvsem kmetijskih krajin);
• Vplivi na kmetijstvo in druge funkcije rabe zemljišč na poplavnih območjih (kmetom so bila zagotovljena denarna nadomestila in v nekaterih primerih nadomestila v obliki alternativnih kmetijskih zemljišč)
• vplivi na dragocene naravne cone, ki dvigujejo podzemno vodo, in dolinske ekotipe;
• Sedimentacija vpliva na kakovost tal na poplavnih območjih.

Izvajanje načrta Sigma je že prineslo nekatere koristi, saj se je zaščita območja med nevihtami na splošno povečala, kot je navedeno v oddelku o rešitvah.

Načrt Sigma je del načrta razvoja ustja Šelde iz leta 2010. Gre za kombiniran sveženj ukrepov in projektov v Flandriji in na Nizozemskem, katerih cilj je ustvariti varnejšo, dostopnejšo in bolj naravno reko Šeldo z vidika vseh njenih funkcij.

Ključna zakonodaja EU, pomembna za načrt, vključuje: direktivi o pticah in habitatih, direktivi o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji ter okvirni direktivi o vodah in direktivi o poplavah.

Naravovarstveni vidik je bil načrtu Sigma v veliki meri dodan zaradi obveznosti iz direktiv EU o pticah in habitatih. Zaradi širitve pristanišča Antwerpen, zlasti gradnje doka Deurganck, je bilo treba nadomestiti izgubljena naravna območja. Leta 2001 je bila gradnja pristaniškega območja zaradi vplivov na posebna območja varstva (POV) v skladu z direktivo o pticah ustavljena s sodno odločbo. Za nadaljevanje projekta je flamska vlada odobrila izredni odlok, ki je sprostil gradnjo doka Deurganck in pozval k nadomestilu narave na poplavnem območju Kruibeke. Ta dogodek je skupaj s stalno potrebo po izpolnjevanju okoljskih obveznosti EU prispeval k odločitvi flamske vlade, da varstvo narave postane drugi steber posodobljenega načrta Sigma. Načrt je bil sprejet leta 2005.

Posamezni projekti Sigma Plan sledijo postopnemu načrtu, ki sledi pravnim postopkom za pridobitev ustreznih dovoljenj. Prvi korak je oblikovanje razvojnega načrta, ki opisuje uporabo območja, natančne obrise nadzorovanega poplavnega območja, vrste narave, ki jih je treba razviti, in kako bodo kmetijska zemljišča ostala dostopna. Nato je treba izvesti študijo presoje vplivov na okolje, v kateri bodo podrobno opisani vplivi na okoliške ljudi, vplivi na tla in vodne poti ter drugi vplivi. Po postopku presoje vplivov na okolje in vseh potrebnih spremembah je treba prilagoditi regionalni načrt rabe zemljišč. Nenazadnje so potrebna tudi dovoljenja za načrtovanje. Ko so pridobljena vsa dovoljenja, se gradnja lahko začne.

Načrt Sigma se je začel izvajati leta 1977 in je bil posodobljen leta 2005. Sigma načrti obsegajo različne projekte, ki se začnejo vsakih pet let. Dela v okviru načrta iz leta 2005 bodo končana leta 2030. Za obdobje po letu 2030 so načrtovana dodatna dela, odvisno od obsega dviga morske gladine in/ali podnebnih sprememb.

Načrt bi moral zagotavljati zaščito vsaj do leta 2100.

Wim Dauwe
Head of unit
Waterwegen en Zeekanaal NV – Department Sea Scheldt
Anna Bijnsgebouw - Lange Kievitstraat 111-113 bus 44 - 2018 Antwerp
E-mail: wim.dauwe@wenz.be 

Stefaan Nollet
Project Engineer
Waterwegen en Zeekanaal NV – Department Sea Scheldt
Anna Bijnsgebouw - Lange Kievitstraat 111-113 bus 44 - 2018 Antwerp
E-mail: Stefaan.nollet@wenz.bel 

General contact: https://www.sigmaplan.be/en/contact-us 

Načrt SIGMA