Sanacija in obnova rek in poplavnih ravnic

Sanacija in obnova rek in poplavnih ravnic zajemata veliko različnih ukrepov s skupnim poudarkom na naravnih funkcijah rek, ki so bile morda izgubljene ali degradirane zaradi človeških posegov (npr. zajezitev, gradnja nasipov in nasipov, poglabljanje sedimentov, spreminjanje naravnih oblik rek, gradnja infrastrukture na poplavni ravnici itd.). Številne evropske reke so bile v zadnjih desetletjih bistveno spremenjene, da bi služile le eni prevladujoči funkciji (npr. plovba) ali nekaj več. Vendar enostranska uporaba brez upoštevanja različnih funkcij ni več optimalna in jo nadomešča celosten pristop. Obnova rek in poplavnih ravnic se izvaja za ublažitev negativnih učinkov človeških sprememb, ki ne prinašajo le koristi za ekološko delovanje reke, temveč tudi za človeško družbo, kot v primeru zmanjšanja poplavne ogroženosti, izboljšanja kakovosti vode in obnavljanja podzemne vode. Poplavne ravnice so naravni sistem za ohranjanje in obnavljanje. Sanacija in obnova rek in poplavnih ravnic zahtevata zapletene in dolgotrajne posege; povečanje podpore in ozaveščenosti javnosti sta bistvena kot tehnična in ekološka elementa.

Sanacija in obnova poplavnih ravnic in rečnih mokrišč zagotavljata sezonske vodne habitate, ustvarjata koridorje avtohtonih obrežnih gozdov ter ustvarjata zasenčene rečne in kopenske habitate. Poleg tega pomaga zadržati in počasi sproščati izpuste iz vodnih teles ter olajšuje obnavljanje podzemne vode in izboljšuje kakovost vode. Zmogljivost pronicanja številnih tal v Evropi se je spremenila zaradi znatnih sprememb rabe zemljišč; stopnja, s katero se lahko padavine infiltrirajo in obnavljajo telesa podzemne vode, je zato na številnih območjih omejena. Raznolikost padavin, povezana s podnebnimi spremembami, in povečanje ekstremnih dogodkov lahko privedeta do daljših obdobij suše in poplav, kar še poslabša razmere. Obnova rek in poplavnih ravnic lahko prispeva k izboljšanju hidrološkega režima in obvladovanju teh učinkov podnebnih sprememb. Poleg tega lahko rečna mokrišča pomagajo ohranjati delovanje ekosistemov rečnih ustij in delt ter ustvarjajo naravne značilnosti zemljišč, ki delujejo kot blažilci neurij, s čimer ščitijo ljudi in premoženje pred škodo zaradi poplav, ki je povezana tudi z dvigom morske gladine in neurjem.

Izboljšanje zmogljivosti za shranjevanje vode na poplavni ravnici z ukrepi za naravno zadrževanje vode je del sanacije in obnove rek ter je lahko precej koristno za zmanjšanje poplavne ogroženosti. NWRM se lahko izvaja tudi na kmetijskih zemljiščih; na splošno zemljišče ostane v lasti kmetov in se uporablja za začasno shranjevanje vode. Zadrževalna območja naj bi prejemala najvišje izpuste rek in s tem preprečevala poplave drugod. Ob večjih rekah so lahko zadrževalna območja za nujne primere, ki v ekstremnih razmerah prejemajo velike količine vode, da se preprečijo življenjsko nevarne razmere in velika škoda drugod, npr. na mestnih ali kmetijskih območjih.

Druga možnost je premestitev vrst rabe zemljišč in dejavnosti, občutljivih na vodo, na območja z manjšim tveganjem poplav, kar bi lahko olajšalo ponovno vzpostavitev bolj naravnih hidroloških režimov (glej prilagoditveno možnost „Umik z območij z visokim tveganjem“). Stroški teh ukrepov so lahko visoki v primeru potrebe po razlastitvi, rušenju in obnovi infrastrukture in gospodarskih dejavnosti drugje. Reke in poplavne ravnice na premeščenih območjih imajo velik potencial za obnovo, ki ne zagotavlja le izboljšanih habitatov, temveč z ustvarjanjem novih zadrževalnih območij prispeva tudi k zaščiti pred poplavami.

V nekaterih posebnih primerih se lahko ukrepi nanašajo tudi na prilagajanje praks poglabljanja dna spremembam globine vode, plovnosti, erozije in zamuljevanja v rekah. Če se šteje, da je odločitev o poglobitvi plovnih poti za ladijski promet neizogibna, bi bilo treba poglabljanje dna izvajati tako, da se čim bolj zmanjšajo vplivi in/ali zagotovijo ustrezne ekološke razmere na sosednjih območjih, npr. z vzpostavitvijo varovalnih pasov. Uporaba (in financiranje) sanacije reke in njenih poplavnih ravnic, tudi kot kompenzacijski pristop k poglabljanju plovnega kanala, lahko zagotovi ohranitev habitatov in njihovih storitev (kot je zaščita pred poplavami).

V Evropi je vse več zanimanja za rehabilitacijo rek in poplavnih ravnic, kot v primeru programa prostorskega načrtovanja „Soba za reko“ na Nizozemskem. Ta program je vključeval številne ukrepe, ki so privedli do sanacije in obnove rečnih strug in poplavnih ravnic, da bi ustvarili več prostora za reke in znižali vodostaje, kot so: zniževanje poplavnih ravnic, selitev nasipov v notranjost, zniževanje nasipov ob rekah in poglabljanje poletnega dna. Drugi primeri so načrt upravljanja povodja Anglije v Združenem kraljestvu, ki vključuje različne projekte obnove rek, namenjene ublažitvi vplivov hidromorfoloških sprememb. Drugi posegi za obnovo poplavnih ravnic temeljijo na okvirni direktivi o vodah (WFD), npr. , tisti, ki se izvajajo na območju Rheinvorland-Süd na Zgornjem Renu, Bourret na Garoni in na reki Long Eau v Angliji. Številni projekti obnove rek se sofinancirajo iz programa EU LIFE. Ti projekti se pogosto vzpostavijo in izvajajo s spodbujanjem sodelovanja med vodnim inženirstvom, varstvom pred poplavami, upravljanjem zemljišč in ohranjanjem narave.