Vodoodporna urbanistična in stavbna zasnova

Voda v mestih je vse bolj priznana kot dragocen vir. Približno 30 % evropskega prebivalstva v povprečnem letu prizadene vodni stres (EEA, 2021). Pričakuje se, da se bodo razmere poslabšale, saj se zaradi podnebnih sprememb povečujejo pogostost, obseg in učinki ekstremnih dogodkov, vključno s sušami. Ravnanje z odpadno vodo, poplavami, dežjem in površinskimi odtočnimi vodami bi zato moralo temeljiti na celostnih rešitvah ob upoštevanju večkratne uporabe in vrednosti vode. Vodno občutljivo urbanistično načrtovanje (WSUD) združuje upravljanje vodnega cikla z zelenim in grajenim okoljem z načrtovanjem in urbanističnim načrtovanjem. Cilj WSUD je upravljati mestno vodo kot dragocen vir, varovati kakovost vode in ekosisteme sprejemnih vodnih poti in vodnih teles ter obvladovati tveganje padavinskih voda in poplav. WSUD se lahko izvaja na več ravneh, od posamezne stavbe do soseske do celotne mestne ravni. Pri izvajanju WSUD sta bistveni dve načeli: (1) vsi elementi vodnega cikla in njihove medsebojne povezave se obravnavajo hkrati, da se doseže rezultat, ki ohranja zdravo naravno okolje, hkrati pa zadovoljuje človeške potrebe; (2) vodni cikel se upošteva od samega začetka ter v celotnem postopku načrtovanja in načrtovanja.  

Celovita strategija za rabo vode in suše bi morala upoštevati naslednje tehnične vidike: (i) načrtovanje za ohranjanje vode (optimizacija distribucije vode med različnimi uporabami, preučitev možnosti za ohranjanje pitne vode, ponovno uporabo odpadne vode in nabiranje padavinske vode, glej tudi povezane možnosti prilagajanja ponovne uporabe vode ter omejitve in omejevanje vode);(ii) izboljšanje kakovosti padavinske vode (vključno z ukrepi za čiščenje padavinskih voda za zmanjšanje onesnaževal) in (iii) vključevanje elementov urbanistične zasnove. Institucionalni vidiki, kot so sodelovanje z organi na razvodnicah, alternativni pristopi k vključevanju skupnosti in načini za spodbujanje inovacij, so enako pomembni in bi morali biti okvir celotnega procesa izvajanja WSUD. 

Trajnostni urbani drenažni sistemi (SUDS) so del WSUD in se nanašajo na strukture, zgrajene za upravljanje površinskega odtekanja vode na način, ki posnema naravno drenažo. SUDS pogosto vključujejo tla in vegetacijo v strukture, ki so sicer običajno neprepustne (npr. zelene strehe); absorpcija in prehod skozi tla in vegetacijo zmanjšujeta hitrost odtekanja in izboljšujeta kakovost vode. Površinska prepustnost v mestnih območjih se lahko poveča s prepustnim tlakovanjem, kjer je to primerno (npr. pešpoti, parkirišča, dovozne ceste). Naprave za infiltracijo, kot so „soakaways“, omogočajo odvajanje vode neposredno v tla, medtem ko so lahko bazeni, ribniki in celo mestni javni prostori, kot so otroška igrišča, zasnovani tako, da zadržijo (presežno) vodo, ko dežuje. Vse te rešitve lahko zmanjšajo površinsko odtekanje, ublažijo vplive poplav in povečajo obnavljanje podzemne vode. Poleg tega se lahko, če se te rešitve dopolnijo s pridobivanjem in uporabo deževnice za nepitne namene, zmanjša pritisk na vire pitne vode, s čimer se dosežejo cilji učinkovite rabe vode. Paradigma WSDU in SUDS sta jasno povezana s konceptom sonaravnih rešitev in zelene mestne infrastrukture, ki sta bila nedavno poudarjena kot pomembna prilagoditvena ukrepa v številnih politikah in strategijah EU ter izčrpno preučena v projektih, ki jih financira EU.

Lokalni kontekst in vrsta WSUD, ki je bil načrtovan ali izveden, določata, kdo so ključni deležniki, ki jih je treba vključiti. Če je zasnova bolj osredotočena na blok ali na ravni stavbe, so ključni deležniki za sodelovanje lastniki, vlagatelji in upravljavci nepremičnin. Če je glavno vprašanje povezano z rešitvami za upravljanje meteornih voda v okviru urbanističnega načrtovanja, je potrebno sodelovanje med različnimi sektorji (raba zemljišč, okolje in promet), strokovnjaki (npr. raziskovalci) in lastniki zemljišč. Odvisno od primera in prostorske nadgradljivosti sistema (npr. biofilter na ravni ulice v primerjavi z velikim ribnikom za meteorne vode) lahko obstajajo tudi drugi deležniki, ki imajo interes ali lahko vplivajo na izvajanje načrta. B Za cestno obvladovanje poplavne ogroženosti je potrebno dolgoročno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter z deležniki, ki so odgovorni za izvajanje načrta, kot so lastniki zemljišč ali nepremičnin. Da bi povečali sprejemanje različnih rešitev WSUD v javnosti, morajo biti širša javnost, državljani in lokalni prebivalci vključeni v zgodnji fazi načrtovanja in oblikovanja načrta. Novi modeli financiranja, kot so javno-zasebna partnerstva, zahtevajo tesno sodelovanje z zasebnim sektorjem, zlasti če so del procesa izvajanja. 

Pomen institucionalnih okvirov (upravljanje in upravljanje) za uspešno in široko izvajanje teh ukrepov se šteje za osrednjega. Postopki načrtovanja zahtevajo zgodnejše in intenzivnejše posvetovanje z različnimi organi za načrtovanje. 

Pomemben dejavnik uspeha pri izvajanju WSUD v zasebnih gospodinjstvih je shema financiranja. Vlade lahko subvencionirajo tudi naložbe za izboljšanje gospodarjenja z vodami in njihove rabe v mestih. Domačo uporabo deževnice za nepitne namene v Bremnu (Nemčija) je na primer spodbujala subvencija za naložbe, ki jo je zagotovila zvezna država. 

Glavni dejavniki, ki to omogočajo, vključujejo partnerstvo med deležniki, učinkovite sisteme spremljanja in vrednotenja za postopek izvajanja in koristi, mehanizme in tehnologije za izmenjavo znanja, ekonomske instrumente, načrte, akte in zakonodajo, izobraževanje in usposabljanje, odprte inovacije in eksperimentiranje ter ustrezno načrtovanje in oblikovanje trajnostnih rešitev. 

Nasprotno pa obstaja veliko negotovosti, povezanih z izvajanjem direktive o pitni vodi, ki lahko omejijo njeno izvajanje. Nanašajo se predvsem na neustrezna finančna sredstva, omejeno razpoložljivost prostora in časa, institucionalno razdrobljenost, pomanjkanje znanja in neustrezne predpise. 

Naložbe za WSUD lahko povečajo skupne stroške gradnje, načrtovanja in upravljanja, po drugi strani pa lahko zmanjšajo negativne učinke za državljane, stavbe in celotno mesto ter znižajo nepričakovane stroške popravila škode, ki jo povzročijo ekstremne vremenske razmere, kot so poplave ali odtekanje meteorne vode. Izvajanje WSUD za upravljanje meteorne vode namesto tradicionalnih kanalizacijskih sistemov lahko zniža pristojbine za deževnico (ki na splošno temeljijo na razširitvi neprepustne površine nepremičnine, ki usmerja deževnico v javni kanalizacijski sistem) zasebnih hous eholds ali blokov hiš (varčevanje z deževnico in uporaba deževnice v gospodinjstvih, Bremen). 

Skladišča za deževnico na ravni stavbe lahko stanejo vsaj 6 000 EUR (varčevanje z deževnico in njena uporaba v gospodinjstvih, Bremen), vendar so lahko višja pri večjih posegih (17 500 EUR za skladišče za deževnico v stavbnem bloku, odpornem na podnebne spremembe, Amsterdam). 

Stroškovno učinkovitost naložb bi bilo treba oceniti v lokalnem okviru, saj so odvisne od lokalnih podnebnih in okoljskih pogojev (npr. padavin, deleža tlakovanih tal, gostote grajenega okolja) in gospodarskih dejavnikov (npr. cen vode). Skupni stroški so odvisni tudi od velikosti, tehnične zapletenosti in zahtevane intenzivnosti vzdrževanja. Nedavne študije stroškov različnih sonaravnih rešitev (npr. zelene strehe, biofiltri, deževni vrtovi itd.) so prinesle nekaj vpogleda v morebitne stroške trajnostnega urbanega razvoja. Na Finskem so se na primer stroški izvajanja ribnika za padavinske vode (velikost 10 000 m 2) gibali med 240 000 in 600 000 EUR (projekt CITYWATER). Stroški gradnje zelenih streh se lahko med državami in glede na vrsto strehe, zasajeno vegetacijo, tehnične zahteve itd. znatno razlikujejo (60–500 EUR/m 2, Nurmi idr., 2013).  

WSUD zmanjšuje tveganje poplav v meteornih vodah (poplavljena območja in ljudje) na mestnih območjih. Druge koristi vključujejo zmanjšanje stresa na vodne vire z zmanjšanjem verjetnosti prekomernega izkoriščanja vode in povečanjem razpoložljivosti vode. Sonaravne rešitve v WSUD običajno zagotavljajo številne koristi z izboljšanjem rekreacijskih priložnosti, dobrega počutja, estetskih vrednot in biotske raznovrstnosti. 

.

Ta pristop se lahko vključi v načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki jih zahteva direktiva EU o poplavah. Trajnostni urbani razvoj lahko prispeva tudi k uspešnemu izvajanju ukrepov, določenih v načrtih upravljanja povodij v skladu z okvirno direktivo EU o vodah, ter spodbuja trajnostno upravljanje in varstvo sladkovodnih virov. 

Upravljanje meteornih voda se lahko vključi tudi v nacionalno zakonodajo v okviru posebnih aktov, povezanih z rabo zemljišč in gradbenimi predpisi. Zahteve za upravljanje meteornih voda so na primer določene v zakonu o rabi zemljišč in gradnji na Finskem. 

Poleg tega so strategije upravljanja voda, določene na lokalni ravni, ključni elementi, ki lahko zagotovijo strateški okvir za izvajanje direktive o pitni vodi. 

WSUD je široko področje prakse, ki vključuje zelo heterogene prilagoditvene ukrepe s široko paleto tehničnih rešitev. Zato se čas izvajanja zelo razlikuje, predvsem glede na področje uporabe in obseg pobude. Zelo majhne prakse WSUD na ravni ene stavbe se lahko izvedejo v nekaj mesecih, medtem ko lahko obsežno izvajanje, ki vključuje sosesko ali celo celotno mesto, traja več let. 

Prakse, ki se izvajajo ne glede na prostorski obseg (tehnična rešitev v eni stavbi ali velike integrirane rešitve na ravni soseske), so na splošno dolgotrajne (> 10–30 let), vendar jih je običajno treba redno vzdrževati, sicer se lahko njihova zmogljivost znatno zmanjša ali funkcija sistema odpove.