Urbanistično in gradbeno načrtovanje, občutljivo na vodo

Lokalni kontekst in vrsta WSUD, ki je bila načrtovana ali izvedena, določa, kdo soključni deležniki, ki jih je treba vključiti. Če je zasnova bolj osredotočena nablok ali na ravni stavbe, so ključni deležniki za sodelovanje lastniki nepremičnin, vlagatelji in upravljavci nepremičnin. Čeje glavno vprašanje povezano z rešitvami za upravljanje meteornih voda v okviru urbanističnega načrtovanja, je potrebno sodelovanje med različnimi sektorji (rabazemljišč, okoljein promet), strokovnjaki (npr. raziskovalci) in lastniki zemljišč. Odvisno od primera in prostorske razširljivosti sistema (npr.biofilter na ravni ulice v primerjavi z velikim ribnikom za meteorne vode) lahko obstajajo tudi drugi deležniki, ki imajo interes ali lahko vplivajo na izvajanje načrta. BObvladovanje tveganja poplav v cestnem prometu zahteva dolgoročno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter z zainteresiranimistranmi, ki so odgovorne za izvajanje načrta,kot so lastniki zemljišč ali nepremičnin. Da bi povečali sprejemanjerazličnihrešitevWSUD v javnosti, je nujno, dase širša javnost, državljani in lokalni prebivalci vključijo v zgodnjo fazo načrtovanjain oblikovanja. Novi modeli financiranja, kot so javno-zasebnapartnerstva, zahtevajo tesno sodelovanje z zasebnim sektorjem, zlasti če so del postopka izvajanja. 

Institucionalni okviri (upravljanje in vodenje) so osrednjega pomena za uspešno in obsežno izvajanje teh ukrepov. Postopki načrtovanja zahtevajo zgodnejše in intenzivnejše posvetovanje z različnimi organi za načrtovanje. 

Pomemben dejavnik uspeha pri izvajanju WSUD v zasebnih gospodinjstvih je shema financiranja. Vlade lahko subvencionirajo tudi naložbe za izboljšanje gospodarjenja z vodo in njene uporabe v mestih. Na primer, domača uporaba deževnice za nepitno uporabo v Bremnu (Nemčija) je bila spodbujena s subvencijo za naložbe, ki jo je zagotovila zvezna država. 

Glavni spodbujevalci vključujejo partnerstvo med deležniki, učinkovite sisteme spremljanja in vrednotenja za postopek izvajanja in koristi, mehanizme in tehnologije za izmenjavo znanja, ekonomske instrumente, načrte, akte in zakonodajo, izobraževanje in usposabljanje, odprte inovacije in eksperimentiranje ter ustrezno načrtovanje in oblikovanje trajnostnih rešitev. 

Nasprotno pa obstaja veliko negotovosti, povezanih z izvajanjem direktive o trajnostni rabi vode, ki lahko omejijo njeno izvajanje. Nanašajo se predvsem na neustrezna finančna sredstva, omejen prostor in čas razpoložljivosti, institucionalno razdrobljenost, pomanjkanje znanja in neustrezne predpise. 

Naložbe v WSUD lahko povečajo skupne stroške gradbenih, načrtovalnih in upravljavskih del, po drugi strani pa lahko zmanjšajo negativne učinke za prebivalce, stavbe in celotno mesto ter zmanjšajo nepričakovane stroške za popravilo škode, ki jo povzročijo ekstremne vremenske razmere, kot so poplave ali odtekanje padavinskih voda. Z izvajanjem WSUD za upravljanje padavinskih voda namesto tradicionalnih kanalizacijskih sistemov se lahko znižajo pristojbine za deževnico (ki na splošno temeljijo na razširitvi neprepustne površine, ki usmerja deževnico v javni kanalizacijski sistem)zasebnih etažali blokov hiš (varčevanjez deževnico in njena uporaba v gospodinjstvih, Bremen). 

Objekti za shranjevanje deževnice na ravni stavbe lahko stanejo vsaj 6 000 EUR (varčevanjez deževnico in njena uporaba v gospodinjstvih, Bremen),lahko pa so višji za večje posege (17 500 EUR za objekt za shranjevanje deževnice na gradbišču, odpornem na podnebne spremembe, Amsterdam). 

Stroškovno učinkovitost naložb bi bilo treba oceniti v lokalnem okviru, saj so odvisne od lokalnih podnebnih in okoljskih razmer (npr. padavin, deleža asfaltiranih tal, gostote grajenega okolja) ter gospodarskih dejavnikov (npr. cen vode). Skupni stroški so odvisni tudi od velikosti, tehnične zahtevnosti in zahtevane intenzivnosti vzdrževanja. Nedavne študije stroškov različnih rešitev, ki temeljijo na naravi (npr. zelene strehe, biofiltri, deževni vrtovi itd.), so prinesle nekaj vpogleda v morebitne stroške WSUD. Na Finskem so se na primer stroški izvajanja ribnika za meteorne vode (velikost 10 000 m2)gibali med 240 000 in 600 000 EUR (projektCITYWATER). Stroški gradnje zelenih streh se lahko meddržavami zelo razlikujejo (60–500 EUR/m2, Nurmi idr., 2013) in temeljijo na vrsti strehe, zasajeni vegetaciji, tehničnih zahtevah itd.  

WSUD zmanjšuje poplavno ogroženost zaradi padavinskih voda (poplavljena območja in ljudje) na mestnih območjih. Druge koristi vključujejo manjši pritisk na vodne vire z zmanjšanjem verjetnosti prekomernega izkoriščanja vode in povečanjem razpoložljivosti vode. Sonaravne rešitve v WSUD običajno zagotavljajo številne koristi s povečanjem priložnosti za rekreacijo, dobrega počutja, estetskih vrednot in biotske raznovrstnosti. 

.

Ta pristop se lahko vključi v načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki jih zahtevadirektiva EU opoplavah. Direktiva o vodah lahko prispeva tudi k uspešnemu izvajanju ukrepov, določenih v načrtih upravljanja povodij v skladu z okvirno direktivo EU o vodah, ter spodbuja trajnostno upravljanje in varstvo sladkovodnih virov. 

Upravljanjemeteornih voda se lahko vključi tudi v nacionalno zakonodajo v okviru posebnih aktov, povezanih z rabo zemljišč in stavbnimi zakoniki. Zahteve za upravljanje meteornih voda so na primer določene v zakonu o rabi zemljišč in gradnji na Finskem. 

Poleg tega so strategije upravljanja voda, določene na lokalni ravni, ključni elementi, ki lahko zagotovijo strateški okvir za izvajanje direktive o vodah. 

WSUD je široko področje prakse, ki vključujezelo heterogeneprilagoditvene ukrepe s široko paleto tehničnih rešitev. Zatosečas izvajanja zelorazlikuje, predvsem glede na področje uporabe in obseg pobude. Prakso WSUD v zelo majhnemobsegu na ravni ene stavbe je mogoče izvesti v nekaj mesecih,medtem kolahko obsežna izvedba,ki vključujesosesko ali celo celotno mesto, traja več let. 

Prakse, ki se izvajajo ne glede na prostorski obseg (tehnična rešitev v posamezni stavbiali velike celostne rešitve na ravni soseske), so na splošno dolgotrajne (> 10–30 let), vendar jih je običajno treba redno vzdrževati, sicer se lahko njihova zmogljivostznatno zmanjša ali pa funkcijasistema odpove.