Okolju prijazno urbano oblikovanje ulic za decentralizirano ekološko upravljanje deževnice v Ober-Grafendorfu, Spodnja Avstrija

Na alpske avstrijske občine vse bolj vplivajo vplivi podnebnih sprememb, kot so lokalni ekstremni vremenski pojavi (velike padavine, nevihte s točo), vročinski valovi, suše, upadanje snežne odeje, poplave in gravitacijski naravni nevarni dogodki (toki odpadkov, zemeljski plazovi, hudourniški procesi, podor). Številni škodljivi učinki na okoljske sisteme, fizične strukture, zdravje ljudi in socialno-ekonomske dejavnosti vseh sektorjev (npr. infrastruktura, oskrba z vodo, oskrba z energijo, gozdarstvo, turizem) že povzročajo pogosto škodo v občinah, kar posledično povzroča stroške občinskim gospodinjstvom in pogosto dolgoročno ogroža razvojne potenciale občin.

Tako kot druge lokalne skupnosti v pokrajini Spodnja Avstrija je tudi občina Ober-Grafendorf v regiji Mostviertel v zadnjih letih vse bolj prizadeta zaradi močnih padavin na eni strani ter pogostejših in izrazitejših sušnih obdobij na drugi strani. Zaradi skupnega učinka močnega deževja in postopnega pozidave tal, ki je posledica stalne rasti poseljenosti, odvečno površinsko odtekanje vode z zatesnjenih površin vse pogosteje povzroča preobremenitev kanalizacijskih sistemov in manjše poplave stanovanjskih območij. Posledice so draga škoda na nepremičninah in grajenem okolju ter naraščajoči stroški črpanja kanalizacije in obratovanja komunalne čistilne naprave. Posledični stroški vzdrževanja in popravil povzročajo znaten dodaten pritisk na občinski proračun, ki ga – tako kot v večini drugih občin – obremenjujejo visoki stroški naložb in obratovanja za mestno kanalizacijsko in vodno sanitarno infrastrukturo ter za strukture za zadrževanje poplav.

Poleg tega se v času dolgotrajnih suš stroški in prizadevanja za namakanje in vzdrževanje vegetacije na mestnih zelenih površinah nenehno povečujejo, učinki intenzivnejših vročinskih valov na zdravje in dobro počutje ljudi pa se že čutijo tudi v razmeroma majhnih podeželskih občinah.

Povprečna letna temperatura se je v Avstriji v primerjavi s predindustrijsko dobo že zvišala za +2 °C. V skladu z najnovejšimi regionalnimi scenariji podnebnih sprememb za pokrajino Spodnja Avstrija (Chimani et al. 2016a), ki temeljijo na novih podnebnih scenarijih za Avstrijo (Chimani idr. 2016b), naj bi se povprečna letna temperatura v obdobju 2021–2050 (v primerjavi z obdobjem 1971–2000) dodatno zvišala za +1,3 °C do 1,4 °C, v obdobju 2071–2100 pa bi se lahko zvišala do +3,9 °C v skladu z običajnim reprezentativnim potekom koncentracije (RCP8.5), pri čemer se bo najbolj sezonsko zvišala pozimi (+4,4 °C). Povprečno letno število vročih dni (opredeljenih kot dnevi z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C) v Spodnji Avstriji se lahko poveča s sedanjih 6 vročih dni na leto na 29 vročih dni na leto do konca stoletja. Čeprav so podnebni modeli izpostavljeni večjim negotovostim, napovedujejo tudi povečanje letnih povprečnih padavin za do +11 % po običajnem scenariju do konca stoletja in znatne spremembe sezonskih količin padavin v celotni pokrajini, pri čemer je pozimi mogoče povečanje za +25,6 % količin padavin. Največje dnevne količine padavin se simulirajo tako, da se dolgoročno znatno in postopno povečajo v večjih delih Avstrije (RCP4.5: 16,2 %; RCP8.5: 23,5 %; v obdobju 2071–2100), pri čemer so se največje spremembe v višini +20 % do +40 % zgodile pozimi na severu in vzhodu Avstrije.

Občina Ober-Grafendorf, ki je že več let dejavna na področju lokalne energetske učinkovitosti, blažitve podnebnih sprememb in varstva okolja, je prepoznala vse večje izzive za razvoj mest, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ter se odločila preizkusiti in izvesti inovativen lokalni prilagoditveni ukrep na novem občinskem razvojnem območju.

Projekt „eko-ulica“ („Ökostraße“), ki se izvaja v občini Ober-Grafendorf, predstavlja pameten, decentraliziran ekološki sistem upravljanja deževnice, ki temelji na okolju prijaznem oblikovanju mestnih ulic (DrainGarden®). Glavni cilj je bil preprečiti poplavljanje pozidanih območij z odvajanjem odvečne površinske vode v primeru močnih padavin z zapečatene površine ulice na nezapečatena obcestna območja, zasajena z zelenjem, katerih posebna zasnova omogoča zadrževanje, shranjevanje in filtriranje deževnice. Enako pomembna cilja sta bila izogibanje javnim stroškom gradnje in vzdrževanja dodatnih kanalizacijskih cevi ter zmanjšanje stroškov in vložkov energije za delovanje črpališč in naprav za čiščenje odplak. Hkrati je cilj prilagoditvenega ukrepa ustvariti dodatne koristi, kot so izboljšanje mikroklime v mestih s transpiracijo rastlin, učinki hlajenja med poletnimi vročinskimi valovi, vizualna nadgradnja mestne krajine ter zmanjšanje stroškov in prizadevanj za namakanje in ohranjanje mestnega zelenja. Ukrep je zasnovan kot inovativna pilotna in predstavitvena dejavnost prilagajanja, ki bo služila kot vzorčna rešitev tudi za druga mesta in občine. Stalno znanstveno spremljanje podpira prilagojene aplikacije v drugih kontekstih in na drugih lokacijah.

Lokalni prilagoditveni ukrep v Ober-Grafendorfu je bil razvit in izveden kot del regionalnega pilotnega prilagoditvenega procesa v okviru nadnacionalnega projekta EU C3-Alps – „Kapitalizacija znanja o podnebnih spremembah za prilagajanje v alpskem prostoru“ (program Interreg za alpski prostor 2007–2013). Splošni cilj pilotnih dejavnosti, izvedenih v okviru projekta v alpskih regijah, je bil prilagajanje podnebnim spremembam uvrstiti v lokalne in regionalne agende ter utreti pot izvajanju konkretnih prilagoditvenih dejavnosti in ukrepov. V regiji Mostviertel je v procesu sodelovalo sedem pilotnih občin, vključno z Ober-Grafendorfom.

Projekt „eko-ulica“ („Ökostraße“) v občini Ober-Grafendorf je okolju prijazna zasnova mestnih ulic za decentralizirano ekološko upravljanje deževnice. V odziv na ponavljajoče se velike padavine, ki so povzročile manjše poplave, preobremenitev kanalizacijskega sistema in naraščajoče stroške vzdrževalnih del, je bil ukrep leta 2015 izveden na novem urbanističnem območju na odseku ulice dolžine 100 metrov in širine 11 metrov.

Pojem „ekološka ulica“, ki je zaščiten pod imenom DrainGarden®, je sistem vegetiranih, estetsko privlačnih obcestnih površinskih trakov, prekritih s posebnimi substrati naravnega izvora in posajenih z zelenjem, ki lahko v kratkem času absorbirajo, zadržijo, shranjujejo in filtrirajo velike količine vode. Posebej razvite podlage tal so plastificirane tako, da združujejo visoko prepustnost vode z velikimi zmogljivostmi shranjevanja. V primeru močnega deževja voda ne teče iz ulic in drugih tlakovanih površin v kanalizacijo, temveč v zelene površine. Vsak kubični meter substrata lahko shrani do 500 litrov vode. Kot to zahtevajo veljavni predpisi za običajne strukture za zadrževanje vode, je sistem zasnovan tako, da zagotavlja zaščito pred poplavami do močnih padavinskih dogodkov s 100-letnim povratnim intervalom. Voda ostane na voljo rastlinam, filtrira se s substratom in pusti, da se počasi infiltrira v telo podzemne vode. Mikroklimatski učinek vode, ki jo rastline uporabljajo za transpiracijo, je enak hladilni zmogljivosti 100 let starega bukovega drevesa na vroč poletni dan in lahko v vročih obdobjih zniža lokalno temperaturo za do 5 °C. Nadaljnje okoljske dodatne koristi vključujejo shranjevanje CO ₂ s strani rastlin in substrata, zadrževanje rasti zatesnjenih tal, povečanje urbanih zelenih površin in vizualno izboljšanje mestne krajine.

Sistem občini omogoča, da se izogne investicijskim stroškom za izgradnjo dodatnih kanalizacijskih cevi ter rednim operativnim stroškom vzdrževanja kanalizacije in obratovanja črpalnih naprav. Poleg tega je obstoječi sistem za odvajanje vode v mestih obremenjen, stroški upravljanja komunalne čistilne naprave ter namakanja in vzdrževanja urbanega zelenja pa so nižji.

Izbira prave rastlinske vrste je ključni dejavnik za uspeh ukrepa. Poleg tega, da je zelenje v skladu s standardi varnosti v cestnem prometu, bi moralo biti zasnovano tako, da vozniki in sprehajalci ne bi poškodovali sistema, kar je mogoče doseči z uporabo grmičevja, cvetočih vrst in vrst, ki prekrivajo tla. Po drugi strani pa je treba ustrezne rastlinske vrste prilagoditi lokalnemu podnebju ter morajo biti trajne, enostavne za vzdrževanje in robustne, vključno z odpornostjo proti soli za razledenitev v zimskem času.

Projekt je bil zasnovan kot znanstveni poskus, katerega parametri učinkovitosti se trenutno stalno spremljajo, da bi se naučili za prihodnje aplikacije. Prilagoditveni ukrep je zlasti primeren za sekundarni sistem ulic v naseljih in za novo razvita območja naselij. S potrebnimi spremembami je sistem za upravljanje deževnice mogoče prilagoditi drugim razmeram, kot so zelene strehe, parkirišča in zasebna stanovanja.

Koncept „ekoulice“ je bil deležen velike pozornosti javnosti in strokovnjakov ter velja za pomembno inovacijo pri trajnostni gradnji lokalnih cest. Občina Ober-Grafendorf namerava koncept široko uporabljati na svojem ozemlju in s tem zmanjšati delež zatesnjene površine.

Projekt je začel župan Ober-Grafendorfa, ki je že dolgo močan zagovornik trajnostnih in okolju prijaznih rešitev pri razvoju občin. Odločitev o financiranju in uvedbi prilagoditvenega ukrepa je sprejel občinski svet. Ker naj bi se ukrep izvajal na novem urbanem območju, ki še ni bilo razvito, ni bilo posebne potrebe po nadaljnjem vključevanju prebivalcev v sklep. Vendar sta bila predhodni lokalni prostorski načrt in konkretni prostorski načrt v skladu z avstrijskimi zakoni o prostorskem načrtovanju predmet sodelovanja zainteresiranih strani in javnega posvetovanja. Ključni stiki z zunanjimi strokovnjaki so bili posredovani s strani dolgoročnega ponudnika vrtnarskih storitev občine. Projekt se je v imenu občine izvajal v sodelovanju z Univerzo za naravne vire in biološke vede na Dunaju ter svetovalnim podjetjem Zenebio GmbH, ki je že več let vlagalo v razvoj pametnih sistemov za upravljanje deževnice.

Priprava ukrepa je bila vključena v regionalni proces prilagajanja, ki je potekal v regiji Mostviertel v Spodnji Avstriji od leta 2011 do leta 2014. Tek pod naslovom „Spremeni Mostviertel. Pripravljeni na podnebno prihodnost“ je bil proces ena od pilotnih dejavnosti v okviru projekta Alpski prostor C3-Alps, ki je bil namenjen podpori in izvajanju prilagajanja na lokalni ravni. Na podlagi prilagojene regionalne komunikacijske strategije in skrbnega načrtovanja procesa so bile v procesu deležnikov uporabljene strukturirane oblike sodelovanja in skupinske interakcije, podprte z bolj neformalnimi priložnostnimi interakcijami z deležniki. Posebna pozornost je bila namenjena zgodnjemu sodelovanju deležnikov, kontinuiteti in preglednosti postopka ter rednemu sodelovanju deležnikov. Osrednja skupina zavezništva za podnebje Spodnja Avstrija, ki so jo politično podpirali predstavniki urada deželne vlade Spodnja Avstrija, je bila odgovorna za oblikovanje, organizacijo in usmerjanje procesa na regionalni ravni. V obdobju treh let od leta 2012 do leta 2014 je sedem občin, vključno z Ober-Grafendorfom, sodelovalo na štirih lokalnih delavnicah na občino, skupaj na 28 občinskih delavnicah ter štirih skupnih medobčinskih delavnicah in dogodkih za javne deležnike. Glavne naloge skupine za upravljanje procesov so bile motiviranje deležnikov za sodelovanje, začetek in olajšanje lokalnih procesov prilagajanja, zagotavljanje in posredovanje znanstvenega znanja v uporabnih oblikah, vključevanje lokalnega znanja ter zagotavljanje podpornega in opolnomočnega okvira za deležnike občine.

Glavne zainteresirane strani so bili župani ter vodje in člani lokalnih delovnih skupin v vsaki od sedmih pilotnih občin. Delovne skupine, ustanovljene v vsaki občini, so sestavljale skupine državljanov različnih starosti, spolov, izobrazbe in poklicev. Medobčinske delavnice in javne prireditve so udeleženci zelo cenili zaradi lažje izmenjave izkušenj in socialnega učenja med delovnimi skupinami vseh občin. Priprava znanja o prilagajanju in prenos informacij sta bila podprta z zunanjimi strokovnjaki za podnebne spremembe, ki so na delavnicah izvedli strokovna predavanja o specifičnih temah, ki jih je izbrala posamezna občina. Regionalni proces prilagajanja je bil vključen v širše dejavnosti mreženja s partnerskimi organizacijami in institucijami z multiplikacijskimi vlogami, vključno z regionalnimi razvojnimi agencijami, upravljavci regij LEADER, agencijo za obnovo vasi in mest Spodnje Avstrije, regionalno agencijo za energijo in okolje Spodnje Avstrije ter upravljavci regij s podnebnim in energetskim modelom.

Ukrep, ki potrjuje inovacijski potencial projekta, je leta 2016 prejel avstrijsko nagrado Energy Globe v kategoriji „voda“ in nagrado Climate Star. Prilagoditvena rešitev je bila od takrat prilagojena različnim okoliščinam in se uporablja tudi v drugih občinah in velikih mestih, vključno z Dunajem. Dejavniki uspeha, ki so olajšali izvajanje ukrepa, vključujejo naslednje:

• Občina Ober-Grafendorf ima dolgoletne izkušnje na področju blažitve podnebnih sprememb, energetske učinkovitosti in dejavnosti trajnostnega razvoja. Že več let je dejavna članica ustreznih mrež in programov, kot so zavezništvo za podnebje, program e5, regija podnebnega in energetskega modela „Mostviertel Mitte“, občine pravične trgovine in nedavno Konvencija županov. Pretekle izkušnje z lokalnim vključevanjem tem okoljske politike in aktivnim sodelovanjem v občinskih mrežah so prispevale k utiranju poti za vključitev prilagajanja podnebnim spremembam na občinski dnevni red.
• Ukrep kot ekosistemski prilagoditveni ukrep, ki se hkrati odziva na več vplivov podnebnih sprememb in prinaša številne dodatne okoljske koristi, se lahko šteje za primer dobre prakse trajnostnega prilagajanja.
• Ukrep je glede stroškovne učinkovitosti zelo uspešen in ima primerjalne stroškovne prednosti v primerjavi s konvencionalnimi rešitvami. Tako prihrani javni denar in razbremenjuje občinsko gospodinjstvo.

Poleg tega se je regionalni proces prilagajanja, ki se je izvajal v okviru projekta C3-Alps s semenskim financiranjem, izkazal za uspešnega pri ozaveščanju o potrebah po podnebnih spremembah in prilagajanju nanje, obveščanju o prilagajanju podnebnim spremembam ter prenosu znanja o prilagajanju in krepitvi prilagoditvenih zmogljivosti. Zato je bil ključni sprožilec za uvrstitev prilagajanja podnebnim spremembam na dnevni red sodelujočih občin. Na podlagi ocene izkušenj, pridobljenih v procesu v C3-Alps, so bili opredeljeni naslednji dejavniki uspeha in olajševanja:

• podpora z višjimi upravnimi ravnmi in osebna prisotnost predstavnikov na srečanjih deležnikov sta pokazali politično zavezanost in motiviranost občin za sodelovanje;
• oblikovanje problemov od spodaj navzgor in izbira tem, ki so zanimive za same občine, sta bila ključna za zavezanost, sprejemanje in ustreznost razvitih prilagoditvenih ukrepov;
• oblikovanje prilagajanja podnebnim spremembam v pozitivnem smislu s poudarjanjem priložnosti in konceptov, kot so odpornost, trajnost in prihodnji razvojni potenciali, namesto v smislu tveganja, škode ali izgube, je pripomoglo k obveščanju o prilagajanju;
• podpora lokalnim procesom prilagajanja se mora odzivati na posebnosti vsake občine in upoštevati želje posameznih deležnikov; ni univerzalnega pristopa, ki bi v vsaki občini deloval enako dobro;
• da bi bil proces sodelovanja uspešen, so bile potrebne intenzivne priprave, skrbno načrtovanje, strokovno vodenje postopkov in zadostni viri (financiranje, čas), hkrati pa je bilo dovolj manevrskega prostora za prožnost;
• priprava in posredovanje znanja morata biti usmerjena v ciljno skupino; interna komunikacijska usposabljanja z didaktičnim strokovnjakom so pripomogla k profesionalizaciji komunikacijskih pristopov;
• težko je bilo najti pravo ravnovesje med motiviranjem deležnikov za sodelovanje in preprečevanjem preobremenitve virov in zmogljivosti deležnikov, vendar je bilo to ključno;
• sodelovanje in povezovanje v mreže z drugimi organizacijami, dejavnimi v regiji, je bilo ključnega pomena za trajnost procesa prilagajanja;
• sodelovanje kot pilotna regija v projektu EU in „predhodna regija“ na nadnacionalni ravni sta bila močna motivacijska argumenta za občine.

Kar zadeva celoten regionalni proces prilagajanja kot tak, se je novost prilagajanja podnebnim spremembam kot teme lokalne politike v kombinaciji s prevlado in predhodno doseženo globino vključevanja vprašanj blažitve podnebnih sprememb in energije iz obnovljivih virov na lokalni ravni izkazala za najbolj omejujoč dejavnik. Diskriminatorno prilagajanje od blažitve je bilo zato za številne občinske deležnike težko. Zato je bil del razvitih prilagoditvenih ukrepov močno pristranski do blažitve podnebnih sprememb in ni imel jasnega pomena za prilagajanje. Druga težava je bila, da v času izvajanja procesa še vedno ni bilo regionalne strategije prilagajanja na ravni provinc. Možnosti prilagajanja, določene v nacionalnem akcijskem načrtu za prilagajanje podnebnim spremembam, so se izkazale za neprimerne za lokalno raven, tj. dojemale so se kot preveč abstraktne, strateške in oddaljene. Zato je bilo treba vložiti precej truda v „prevajanje“ in „zniževanje“ možnosti prilagajanja z nacionalne na lokalno raven.

V primerjavi s konvencionalnimi strukturnimi rešitvami ima pametni, ekološki sistem za upravljanje z deževnico v mestih, ki se izvaja v Ober-Grafendorfu, znatne kratkoročne in dolgoročne stroškovne prednosti ter prinaša vrsto dodatnih okoljskih koristi. Okoljska uspešnost ukrepa se trenutno spremlja. Zbirajo se kvantitativni podatki o npr. vodni bilanci sistema, mikroklimatskih učinkih substratov in rastlin, njihovi sposobnosti izločanja onesnaževal in prispevku lokalnega sistema k upravljanju deževnice na regionalni ravni.

Glede na dimenzijo in dostopnost lokacije se lahko absolutni investicijski stroški za izvajanje koncepta eco-street / DrainGarden® razlikujejo od primera do primera. Stroški substrata za en kubični meter znašajo približno 100 evrov. Odvisno od izbire rastlin se stroški pridelave gibljejo od dveh evrov / m ² za sejanje do več tisoč evrov / m ² za sajenje velikih lesnatih trajnic.

Ukrep preprečuje znatne naložbene stroške, ki bi bili sicer potrebni za gradnjo obcestnih kanalizacijskih cevi in namestitev odtoka čiste vode, ter zmanjšuje dolgoročne operativne stroške za vzdrževanje kanalizacije, črpanje kanalizacije v primeru poplav, čiščenje odpadne vode ter namakanje in vzdrževanje urbanega zelenja. Ker stroški gradnje in vzdrževanja mestnih kanalizacijskih in vodnih sanitarnih sistemov predstavljajo velik delež občinskih proračunov, to znatno razbremeni mestna gospodinjstva. Neposredni stroški obcestnih gradbenih del in zasnove cest se le malo razlikujejo od standardnih rešitev, saj se sistem izvaja na območjih, ki bi se v vsakem primeru uporabljala za konvencionalno obcestno zelenje.

Sistem za odvodnjavanje in upravljanje deževnice poleg preprečevanja tveganja lokalnih poplav zagotavlja številne koristi. Shranjuje deževnico, omogoča dostop do rastlin, filtrira onesnaževala in oddaja ostanke vode v podzemno vodo. Izhlapevanje vode, shranjene v substratih, in transpiracija v rastlinah ustvarjata hladilni učinek, s čimer se izboljša mikroklima v mestih in pomaga ublažiti vročinski stres med poletnimi vročinskimi obdobji brez dodatnih stroškov.

Izvedba ukrepa se financira iz rednega občinskega proračuna. Občina ni prejela posebnih javnih sredstev.

Enako velja za ukrepe, ki so bili izvedeni v drugih občinah, ki so sodelovale v regionalnem procesu prilagajanja. Čeprav je bil za storitve upravljanja procesov in podporne storitve v okviru projekta C3-Alps, ki ga sofinancira EU, na voljo proračun v višini 65 000 EUR, občine in drugi deležniki niso prejeli nobenega financiranja ali plačila za sodelovanje v regionalnem pilotnem procesu in za izvajanje konkretnih ukrepov. Vendar pa so vodje procesov zagotovili svetovanje in svetovanje o razpoložljivih finančnih spodbudah in možnostih financiranja v okviru obstoječih programov financiranja pokrajinske države in zvezne vlade. Na splošno so bile prilagoditvene dejavnosti, ki so jih opredelile in izvajale občine, pogosto mehki in poceni ukrepi, ne pa tehnološke rešitve, ki zahtevajo znatne naložbe.

Gradnja in vzdrževanje sekundarnega cestnega omrežja v avstrijskih občinah je v občinski pristojnosti in zato predstavlja zakonsko odgovornost lokalnih organov. Sistem za ekološko upravljanje deževnice v mestih mora biti skladen z istimi predpisi in standardi kot katera koli druga konvencionalna rešitev, npr. s predpisi, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, ali nacionalnimi normami za inženirska dela za infiltracijo vode. Poseben cilj v tej študiji primera je bil upoštevati pravila avstrijskega združenja za ravnanje z vodami in odpadki (ÖWAV) v zvezi s skladiščenjem 100-letnih močnih padavin.

Posebni sistem DrainGarden®, ki je bil uveden v obravnavani zadevi, je registrirana blagovna znamka in zato zanj veljajo ustrezne pravice do varstva. Sistem trži avstrijsko podjetje Zenebio GmbH.

Okolju prijazno urbano oblikovanje ulic za decentralizirano ekološko upravljanje deževnice v Ober-Grafendorfu je bilo izvedeno v nekaj mesecih poleti 2015. Spremlja ga faza znanstvenega spremljanja, ki je načrtovana za več let.

Pripravljalne dejavnosti v zvezi s celotnim regionalnim procesom prilagajanja v okviru projekta C3-Alps so se začele v začetku leta 2011. Od prve delavnice za zainteresirane strani jeseni 2011 je operativna faza postopka trajala do konca leta 2014. Izvajanje ukrepov s strani občin in medobčinska izmenjava se nadaljujeta tudi po zaključku projekta C3-Alps.

Življenjski cikel ukrepa, ki se izvaja v Ober-Grafendorfu, je ocenjen na približno 50 let, če se načrtovanje, izvajanje in vzdrževanje izvajajo z zahtevanim strokovnim znanjem.

Gemeindeentwicklung und Raumplanung
DI Sonja Kadanka
Marktgemeinde Ober-Grafendorf
Hauptplatz 2
3200 Ober-Grafendorf
Tel: +43 (0) 2747/2313-204
Email: sonja.kadanka@ober-grafendorf.at

Gemeinde Ober-Grafendorf
Gemeindeamt
DDI Gerhard Gruber
Hauptplatz 2
3200 Ober-Grafendorf
T: +43 (0)2747 2313-0; +43 (0)2747 2313-202
Email: gerhard.gruber@ober-grafendorf.at; gemeindeamt@ober-grafendorf.at

Amt der Niederösterreichischen Landesregierung (Provincial Government of Lower Austria), Abteilung RU3
Mag. Karina Zimmermann
Landhausplatz 1, Haus 16
3109 St. Pölten
Tel.: +43 (0)2742 9005 15188
E-mail: post.ru3@noel.gv.at

Klimabündnis Niederösterreich (Climate Alliance Lower Austria)
DI Petra Schön
Wiener Straße 35
3100 St. Pölten
Tel.: +43 (0)2742 26967
E-mail: niederoesterreich@klimabuendnis.at

Zenebio GmbH
Preysinggasse 19
1150 Wien
Tel.: +43 (0)1 9828305
E-mail: office@zenebio.at

Občina Ober-Grafendorf, deželna vlada Spodnje Avstrije, projekt C3 Alps in zavezništvo Climate Alliance Spodnja Avstrija