Štirje stebri hamburške strategije za zeleno streho: finančna spodbuda, dialog, regulacija in znanost

Glede na nacionalno oceno podnebnih sprememb za Nemčijo (2017) projekcije do konca 21.^{stoletja v primerjavi z referenčnim} obdobjem (1971–2000) kažejo povečanje povprečne temperature zraka blizu površja v Nemčiji za 1,2 do 3,2 °C (ob upoštevanju zmernega oziroma vmesnega scenarija) ali za 3,2 do 4,6 °C (ob upoštevanju nadaljevanja sedanjih visokih emisij). Močnejše povečanje se pričakuje poleti, temperature pa naj bi se do konca stoletja zvišale do 4,8 °C. Pod nezmanjšanimi emisijami toplogrednih plinov znatno povečanje ekstremnih temperatur in poletnih vročinskih valov ogroža celotno zahodno Evropo, vključno z Nemčijo. V primerjavi z referenčnim obdobjem (1971–2000) večina simulacij za 21.^stoletje kaže povečanje padavin pozimi z razponom za zmeren scenarij od –3 do +17 % in od +8 do +32 % za scenarij z nezmanjšanimi emisijami toplogrednih plinov. Poleg tega podatki, ki so na voljo na nacionalni ravni, kažejo na povečan potencial za hude nevihte in poplave s povezanimi tveganji ter povečan pritisk na mestne drenažne sisteme.

Zelene strehe so lahko del rešitve za te predvidene vplive podnebnih sprememb, saj blažijo povišane temperature in ekstremne padavine.

Hamburg ima vse več prebivalcev, kar vodi v politiko širitve mest, ki zahteva veliko število dodatnih stanovanj. Za ohranitev kompaktne mestne strukture Hamburgaje cilj izboljšati kakovost (in ne količino) odprtih zelenih mestnih površin. V tem okviru je cilj Hamburga, da postane bolj zelen – na vrhu.

Cilj strategije za zeleno streho v Hamburgu je ozeleniti vsaj 70 % novih stavb in primernih ravnih ali nežno poševnih streh, ki se obnavljajo. To pomeni, da se na metropolitanskem območju posadi skupno 100 hektarjev zelene strešne površine z rastlinami in cvetjem, kar ustreza dvojni površini mestnega parka „Planten un Blomen“ (45 hektarov). Približno 20 % teh na novo zelenih površin odprtega prostora bi moralo biti na voljo za rekreativno uporabo (športna igrišča in parki ali vrtovi v skupni rabi stanovanjske skupnosti) prebivalcem in delavcem. S spodbujanjem zelenih streh želi mesto spodbujati prostorsko učinkovita območja za prosti čas, izboljšati zmogljivost mesta za zadrževanje deževnice, povečati biotsko raznovrstnost in zmanjšati ekstremne temperaturne učinke.

Hamburg je nenehno rastoče mesto, ki dokazuje, da je ustvarjanje novega življenjskega prostora in zelene ozaveščenosti lahko združljivo. Okoljska strategija mesta, kot je navedena v podnebnem načrtu iz leta 2016, obravnava učinke podnebnih sprememb, kot so pogostejše močno deževje, poplave in vročinski valovi. Zelene strehe v tem kontekstu izboljšujejo mestno podnebje in gospodarjenje z vodami.

Kar zadeva mestno podnebje, zelene strehe hladijo okolico in povečujejo vlažnost, kar zmanjšuje učinek mestnega toplotnega otoka. Poleg tega zelene strehe zagotavljajo boljšo izolacijo stavb in s tem boljšo prilagoditev ekstremnim temperaturam. Poleg tega zelene strehe izboljšujejo gospodarjenje z vodo z zadrževanjem deževnice in naravnim izhlapevanjem. Zadržijo med 50 in 90 % letnih padavin in do 30–40 % močnega deževja (mestoHamburg, smernice za načrtovanje zelenih streh).

Strategija za zeleno streho (2014) dopolnjuje mestno strategijo RISA (prilagajanjeinfrastrukture za deževnico do leta 2030),tj. mestno strategijo za trajnostno upravljanje deževnice. Manj vode se lahko odteče v vse gostejšem mestu, medtem ko so večje padavine zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše. Zaradi tega je kanalizacijski sistem preobremenjen in reke razpočijo svoje bregove. Zaradi tega je „Hamburg Wasser“, mestno podjetje za oskrbo z vodo, uvedlo stroge omejitve odvajanja vode na hišo in čas. To strogo odstopanje pomeni, da je treba odvečno deževnico začasno zadržati, da se prepreči preobremenitev kanalizacijskega sistema. Izračuni kažejo, da je treba v povprečju zadržati 60 % deževnice, da se prepreči preobremenitev odplak. Obravnavanje padavinskih voda v Hamburgu je meddisciplinarni in medupravni cilj, priporočila pa so navedena v dokumentu „RISA Structural Plan Rainwater 2030“ (Strukturplan Regenwasser 2030), ki je bil objavljen leta 2016. Zelene strehe v Hamburgu lahko prispevajo k razbremenitvi drenažne infrastrukture z zmanjšanjem skupne količine padavinske vode in upočasnitvijo hitrosti preostalega odtekanja.

Zelene strehe čistijo zrak tudi z vpijanjem prahu in škodljivih snovi. Poleg tega zelene strehe ponujajo nov prostor za rekreacijo v gosto poseljenem mestnem jedru. Podjetja in najemodajalci bodo imeli jasno konkurenčno prednost z zeleno streho. Te nove zelene površine sredi mesta so še posebej privlačne za prebivalce in delavce. Lahko se sprostijo, se ukvarjajo s športom ali posadijo zelenjavo in cvetje.

Da bi bilo mesto uspešno pri strategiji za zeleno streho, združuje promocijo, dialog, politiko in raziskave:

• Promocija: s programom spodbud mesto do leta 2024 zagotavlja subvencije za vsakega lastnika (zasebnega ali javnega), ki se prostovoljno odloči za zeleno streho. Subvencija se izplača za obnovo strehe in zelenih streh v novih stavbah.
• Komunikacija in dialog: O spodbujevalnem programu se močno obvešča s kampanjo ozaveščanja po vsem mestu „Na strehah, pripravi se, zeleno!“. S plakati, brošurami, časopisnimi članki in spletno promocijo se koristi zelene strehe delijo s prebivalci in obiskovalci Hamburga. Ozelenitev javnih streh je odličen promocijski primer. Potreben je dialog z lokalnimi politiki, oblastmi, arhitekti, inženirji in ekonomisti. Za vse komunikacijske dejavnosti je odgovoren uradnik za komuniciranje s polnim delovnim časom na hamburškem ministrstvu za okolje in energijo.
• Politika in predpisi: vključitev strategije za zeleno streho v načrtovanje mestne krajine. Cilj strategije je vključiti zelene strehe v pravno zavezujoče instrumente, kot so hamburški zakon o gradnji, zakon o odpadni vodi, predpisi o zasaditvi strukturnih sistemov in načrti rabe zemljišč, ali jih okrepiti.
• Znanstvena podpora: Univerza HafenCity zagotavlja znanstveno podporo (pilotniprojekt RISA, glej oddelek o stroških in koristih) strategiji za zeleno streho. Znanstveniki na univerzi ocenjujejo mednarodne ugotovitve o zelenih strehah, da bi razvili lastna priporočila za gradnjo zelenih streh v Hamburgu ter zbirali podatke o zadrževanju vode in učinkovitosti upravljanja z vodo pri zelenih strehah, zlasti s hudimi oblačnimi izbruhi (slednji prepričajo skeptike, da dvomijo v sposobnost zelenih streh za zadrževanje vode pri velikih strehah). Pravzaprav želita mesto Hamburg in Univerza HafenCity razviti smernice za spodbujanje zelenih streh, ki jih lahko druga mesta nato uporabijo za oblikovanje lastnih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Znanstveno delo delno financira nemška zvezna vlada v okviru projekta „Ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam“.

Od leta 2014, ko je potekala razprava o strategiji za zeleno streho, je bilo na metropolitanskem območju izvedenih približno 44 ha zelenih streh, kar skupaj znaša 168 ha (poleg že obstoječih), od tega 40 % za stanovanja, 35 % za industrijo in podjetja ter 25 % za druge površine (ocene za leto 2020). Na novih stavbah so bile nameščene pretežno zelene strehe (75 %). Velika površina podzemnih parkirišč z intenzivnimi zelenimi strehami ni vključena v 168 ha. Poleg tega je na pokrovu avtoceste A7, ki poteka skozi Hamburg, načrtovanih 20 ha vegetacije, na pokrovu avtoceste Schnelsen, ki je v gradnji, pa je načrtovanih še 1,85 ha. Trenutno obstaja 10.000 gradbenih in gradbenih dovoljenj za stanovanjske enote na leto in večina od njih z zelenimi strehami je v teku.

Zelene strehe, ki jih spodbuja strategija za zeleno streho, vključujejo obsežne, preprosto intenzivne in intenzivne zelene strehe. Obsežne zelene strehe so najpreprostejša in poceni rešitev, ki zahteva nizko debelino plasti (5-15 cm) in zelo malo vzdrževanja. Preprosta intenzivna ekologizacija je prehod med intenzivno in ekstenzivno ekologizacijo. Za spreminjanje trav, grmovja in majhnih dreves je potrebna struktura substrata, ki meri vsaj 12 centimetrov. Preprosto intenzivne zelene strehe lahko razvijemo kot uporabne strešne vrtove ali kot naravne vrtne površine z biotopnim značajem. Intenzivna zelena streha vključuje uporabne in dostopne vrtne pokrajine s travami, grmičevjem, lesnimi rastlinami ali ribniki na strehi. Intenzivne zelene strehe ponujajo mestu nove odprte prostore, ki se lahko uporabljajo kot vrtovi, igrišča ali rekreacijske površine. Intenzivna ekologizacija zahteva debelino podlage najmanj 25 centimetrov.

Hamburg uporablja široko paleto mrež in sodelovanja z drugimi mesti, da bi se predstavil kot center za podnebne ukrepe na regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Izkušnje, pridobljene v tem procesu, se uporabljajo pri lastnem odzivu na podnebne spremembe. Hamburg je pri razvoju programa spodbud za zelene strehe vključil druga mesta v iskanje dobre prakse in pridobivanje povratnih informacij o osnutkih programov spodbud. Na podlagi te interakcije z drugimi mesti se je Hamburg odločil, da bo svoj program finančnih spodbud temeljil na površini in debelini zelenih streh namesto zmogljivosti zadrževanja vode, kot je to v večini programov v drugih mestih. Zaradi te odločitve so se gradbeniki osredotočili ne le na zadrževanje vode, temveč tudi na druge koristi, ki jih lahko imajo zelene strehe, na primer v okviru biotske raznovrstnosti in uporabe prostora.

Znotraj mesta je bila ustanovljena skupina deležnikov, ki vključuje nepremičninska podjetja, gradbenike, krajinske arhitekte in urbaniste ter določa skupni cilj „100 hektarjev v desetih letih“. Vzporedno z dialogom z drugimi mesti je ta skupina sodelovala pri opredelitvi programa spodbud. Ustanovljene so bile dodatne skupine deležnikov za delo na posebnih temah, kot sta dolgoročna protipožarna zaščita zelenih fasad in ocena stroškov zelenih streh (stroški gradnje, stroški življenjskega cikla, možnosti za prihranek stroškov).

Strategija za zeleno streho je v skladu s ciljem Hamburga, da postane rastoče, vendar podnebju prijazno in odporno, strnjeno mesto. V ta namen zelene strehe zagotavljajo večnamensko rešitev, ki spodbuja uspeh celotne pobude. Poleg zmanjšanja nevarnosti podnebnih sprememb močno izboljšujejo zeleni kakovostni prostor v mestu. Vlaganje v zelene strehe za prilagoditev povečanemu upravljanju meteornih voda in poplavni ogroženosti je finančno koristno in zmanjšuje stroške nadgradnje sedanjega kanalizacijskega sistema. Nemško zvezno ministrstvo za okolje, ohranjanje narave in jedrsko varnost (BMU) podpira hamburško strategijo za zeleno streho kot pilotni projekt v okviru programa „Ukrepiza prilagajanje podnebnim spremembam“,ki zagotavlja finančno podporo, mreženje in prenos znanja.

Ključni dejavnik uspeha je sistem subvencij, ki se izvaja za podporo prostovoljnim (intenzivnim ali obsežnim) ukrepom zelene strešne kritine v stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah (za več podrobnosti glej oddelek „Stroški in koristi“). Poleg tega lahko namestitev zelenih streh na kraju samem prispeva tudi k nadomestilu za naravo, kot se zahteva v nemškem gradbenem zakonu in zveznem zakonu o ohranjanju narave v primeru gradnje novih stavb in garaž, ki vplivajo na naravo.

Uspeh pobude je bil okrepljen s sodelovanjem v evropskih pobudah, kot je mreža evropskega zelenega kapitala, katere cilj je postaviti trajnost v središče lokalnih politik. V okviru te pobude je bila hamburška strategija za zeleno streho vključena v nabor orodij, primeren za prihodnost. Poleg tega je bil del projekta CLEVER Cities v okviru programa Obzorje 2020, ki je prispeval k izboljšanju sonaravnih rešitev v mestih.

Spodbujanje in obveščanje o strategiji za zeleno streho je glavna prednostna naloga in še vedno je treba odpraviti več ovir. Postavljeno je bilo na primer vprašanje, ali zelene strehe dejansko zagotavljajo potrebne zmogljivosti zadrževanja vode, zlasti ob močnem neurju. Pomislek je, da podpora temu pristopu izhaja le iz manjših eksperimentalnih okolij ter da dejanske in velike strehe ne bi zagotavljale ustrezne storitve zadrževanja. Za rešitev tega vprašanja Univerza HafenCity raziskuje to vprašanje v okviru pilotnega projekta RISA (2017–2021; za več podrobnosti glej oddelek o stroških in koristih).

Poleg tega je bilo ob uvedbi strategije za zeleno streho postavljeno vprašanje, ali ima Hamburg dovolj ravnih streh, da bi lahko uspešno izvajal strategijo. To vprašanje je bilo rešeno z raziskavami na podlagi GIS, ki so pokazale, da je več kot 40 % streh v mestih ravnih in primernih za ozelenitev. Še en poseben izziv, ki zahteva močna komunikacijska prizadevanja o pozitivnih koristih zelenih streh, je pojav določenih živali na zelenih strehah. Na eni od industrijskih ravnih streh je kolonija morskih galebov z več kot 5000 posamezniki našla nov dom in odlagala druga podjetja, da bi namestila tudi zelene strehe. Podobno zelene strehe privabljajo žuželke, zaradi česar se lahko ljudje odločijo, da se ne bodo odločili za zeleno streho. Komunikacija in raziskave so se zato izkazale kot ključni element za uspeh strategije za zeleno streho.

Poleg tega stanovanjski sektor še vedno meni, da so cilji ustvarjanja cenovno dostopnih stanovanj v nasprotju z zelenimi strehami, čeprav znanost ne kaže povečanja stroškov v življenjskem ciklu. Namera, da bi zelene strehe v kombinaciji s sončnimi paneli postale zakonsko obvezne, velja tudi za omejitev v industrijskem sektorju, ki ne želi sprejeti nadaljnjih regulativnih sistemov.

V skladu s hamburško strategijo za zeleno streho so zelene strehe naložba z jasnimi prihodnjimi donosi. Zelena streha lahko ustvari prijetnejšo stavbno klimo in pomaga zmanjšati stroške ogrevanja ali hlajenja. Pozimi se izolira, poleti pa ohladi, kar pomeni prihranke energije v višini od 3 do 10 % pri obsežnih zelenih strehah (smerniceza načrtovanje zelenih streh)in do 44 % pri intenzivnih zelenih strehah, odvisno od ukrepov za izolacijo streh. Zato ukrep kaže jasne sinergije z blažilnimi ukrepi. Prav tako ščiti strešno vodoodpornost pred vremenskimi vplivi, tako da zelene strehe trajajo do dvakrat dlje kot običajne ravne strehe. Rastline in substrati na zelenih strehah zadržijo veliko količino deževnice, kar v povprečju pomeni dodatne prihranke v višini približno 50 % pri pristojbinah za deževnico za lastnike hiš v Hamburgu. V primerih, ko odvajanje vode ne zahteva priključitve na kanalizacijski sistem, se lahko pristojbine popolnoma odpravijo.

Preskusi zadrževalne zmogljivosti štirih različnih vrst zelenih streh so bili opravljeni na 220 m² in primerjani s tradicionalno gramozno streho na treh sosednjih stanovanjskih blokih v stanovanjskem območju „Am Weißenberge“ v Hamburgu (pilotniprojekt RISA). Zelene strehe so bile opremljene s shranjevanjem deževnice pod nivojem substrata v kombinaciji z loputo za plin, ki omogoča povečano zadrževanje in zapoznelo sproščanje vode iz streh, kar je še posebej koristno pri ekstremnih padavinah. V 12 mesecih so zelene strehe zmanjšale odtekanje med 100 % in 76 % v primerjavi s 13 % gramozne strehe. 8-letni povratni dogodek, ki se je zgodil v dveh urah, je privedel do praktično nobenega odtekanja med dogodkom, zelene strehe pa so lahko zadržale vodo v naslednjih 24 urah. Zelena streha je lahko kot običajna streha na vroč poletni dan. Hamburg preučuje količinsko opredelitev učinkov drugih koristi zelenih streh, zlasti zmanjšanja Urban Heat Island (UHI).

Stroški za večino obsežnih zelenih streh znašajo od 40 do 45 EUR/m², stroški za intenzivne zelene strehe pa lahko znašajo približno 58 EUR/m². Primerjalne študije stroškov življenjskega cikla zelenih streh in črnih katranskih streh v Hamburgu so pokazale, da so stroški po 40 letih enaki (gospodarskaocena zelene strehe v Hamburgu). Vendar je študija vključevala le stroške in ne koristi za blaginjo, kot so vplivi zadrževanja vode na širšem mestnem območju, zmanjšanje UHI in estetika.

Hamburgsko ministrstvo za okolje, podnebje, energijo in kmetijstvo vlaga približno 500 000 EUR lastnih sredstev za izvajanje splošne strategije za zeleno streho, vključno s prizadevanji na vseh štirih področjih dejavnosti: spodbujanje/podpora, dialog in komunikacija, znanstvena podpora in politika/uredba. Vključuje tudi zaposlenega s polnim delovnim časom na ministrstvu. Poleg tega ministrstvo in univerza Harbour City University od nemškega ministrstva za okolje prejemata 300 000 EUR zveznih nepovratnih sredstev na podlagi odhodkov v okviru programa financiranja, ki podpira lokalne dejavnosti za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta zvezna nepovratna sredstva na podlagi odhodkov se uporabljajo za plačilo uradnika za komunikacije s polnimdelovnim časom in raziskovalca HafenCity s krajšim delovnim časom za 2-3 leta.

Program spodbud strategije za zeleno streho ima do konca leta 2024 na voljo 3 milijone EUR. Ta znesek vključuje celotno plačilo, ki ga je treba zagotoviti v okviru programa finančnih spodbud, ki se izvaja prek hamburške investicijske in razvojne banke (IFB), ki obravnava vse vloge in transakcije za program spodbud za zeleno streho. Od skupaj 3 milijonov EUR 2 milijona EUR izvirata iz proračunske vrstice „izvajanje in storitve“ ministrstva, pristojnega za razvoj mest in okolje; preostali 1 milijon EUR izvira iz sklada za inovacije urada senata (vlade zvezne države Hamburg). Od 1.^junija 2020 sistem subvencij vključuje tudi finančno in praktično podporo za zelene fasade s skupnim financiranjem v višini 0,5 milijona EUR. V zadnjih šestih letih je bilo v zelene strehe v Hamburgu vloženih vsaj 13,5 milijona EUR, od tega je 1,5 milijona EUR javnih sredstev iz spodbujevalnega programa strategije za zeleno streho.

Večfunkcionalnost zelenih streh se odraža v sistemu subvencij, ki podpira strategijo za zeleno streho. Mesto subvencionira 30–60 % stroškov prostovoljnih ukrepov ekologizacije in do 50 000 EUR. Dodatne subvencije so zagotovljene, če se streha nahaja v notranjem mestu, se uporablja za proizvodnjo sončne energije ali je na voljo več uporabnikom za rekreacijo in uživanje v mestni naravi.

Sedanja strategija za zeleno streho združuje cilje politike razvoja mest za trajnostni razvoj območij s cilji prilagajanja globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam. Poleg tega se v skladu z Zakonom o ohranjanju narave zelene strehe štejejo za možen ukrep v okviru izravnave vpliva stavb na naravo. Hamburg sodeluje med oddelki in s stanovanjsko industrijo, da bi zelene strehe in zelene fasade postale zakonsko obvezne za vse primerne stavbe, vendar se sooča s kompromisi s političnim ciljem povečanja cenovno dostopnih stanovanj in industrijo, ki ne želi sprejeti nadaljnjih predpisov.

Mesto Hamburg tudi redno pregleduje svojo zakonodajo o zelenih strehah, zlasti v zvezi z ekološkimi standardi kakovosti za strehe. Natančneje, od leta 2018 je standardna zelena streha regulirana pri debelini substrata 12 cm za stanovanja in pisarne, medtem ko morajo biti zelene strehe na velikih industrijskih stavbah vsaj 8 mm debeline substrata.

Strategija za zeleno streho se je začela leta 2014, ko je Hamburg že imel približno 124 ha zelenih streh. Hamburgsko ministrstvo za okolje, podnebje, energijo in kmetijstvo podpira program spodbud do konca leta 2024.

Zelena streha traja približno dvakrat dlje kot običajna ravna streha. Fraunhoferjev inštitut za gradbeno fiziko (Fraunhofer-Institut für Bauphysik) ocenjuje življenjsko dobo zelene strehe na 40 let. Obstajajo tudi primeri zelenih streh v Nemčiji, ki so že stare 100 let. Vegetacijska plast ščiti strešno hidroizolacijo pred UV sevanjem in neposrednim vplivom vremena. Poleg tega preprečuje škodljiva temperaturna nihanja v strešni oblogi, kar lahko na običajnih ravnih strehah povzroči razpoke v hidroizolaciji strehe.

Bart Jan Davidse

Free and Hanseatic City of Hamburg

Ministry for Environment, Climate, Energy and Agriculture,

Neuenfelder Straße 19, 21109 Hamburg, Germany

Tel.: +49 40 42840-0

General e-mail: stabsstelleklimafolgenanpassung@bukea.hamburg.de

Hanna Bornholdt

Ministry for Environment, Climate, Energy and Agriculture

General E-mail: gruendach@bukea.hamburg.de

Hamburg’s Green roof and Economic Evaluation (Zelena streha Hamburga in ekonomska ocena), (2017).

Green Roofs – Guidelines for Planning (Zelene strehe – smernice za načrtovanje), (2019).

Evropska agencija za okolje (2021). Sonaravne rešitve v Evropi: Politika, znanje in praksa za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč. Poročilo Evropske agencije za okolje št. 1/2021.