Kampanje ozaveščanja o spremembi vedenja deležnikov

Prilagajanje podnebnim spremembam zahteva skupna prizadevanja posameznikov, podjetij, industrij, vlad in drugih akterjev, ki se soočajo z vplivi podnebnih sprememb. Kampanje ozaveščanja so pogosto učinkovitejše, če so v razvoj in vlogo strategije vključene ustrezne zainteresirane strani ali okoljske nevladne organizacije. Pogosto bolje poznajo „svoje“ stranke in najboljši način komuniciranja z njimi. Njihova vključitev prav tako pogosto povečaverodostojnost kampanje in zagotavlja možnost vzvoda.

Deležniki (vključno z državljani) se ne zavedajo vedno vplivov podnebnih sprememb in možnosti prilagajanja nanje niti stroškov ukrepov in njihove učinkovitosti. Kampanja ozaveščanja lahko premaga ta vprašanja. Ključne točke za njihov uspeh so: 

• prednostne naloge za določanje ciljnega občinstva je treba oceniti z razumevanjem, kdo je najbolj ranljiv in kdo bo najverjetneje pridobil; 
• za pridobitev pozornosti cilja je treba uporabiti jasna sporočila; 
• sporočila bi morala biti prepričljiva utemeljitev za osebno motivacijo; 
• sporočila bi morala biti posredovana v jeziku, ki ga občinstvo razume; 

• sporočila bi morala biti osredotočena na to, kaj je mogoče pridobiti ali kaj bi se lahko izgubilo, če se prilagoditev izvede (ali ne); 
• sporočila bi morala biti zelo natančna glede tega, kaj lahko posameznik stori za zmanjšanje tega posebnega tveganja; 
• sporočila bi morala ohraniti lastništvo in odgovornost na vseh ravneh; 
• komunikacijska strategija bi morala biti prilagojena ciljnemu občinstvu (na primer mladim prek interneta); 
• model kampanje in načine komuniciranja je treba skrbno izbrati, da bo sporočilo sveže in zanimivo. 

Po drugi strani pa je pomemben omejevalni dejavnik tveganje omejenega dojemanja podnebnih sprememb (težava bi se lahko štela za oddaljeno in ne resnično), ki lahko zmanjša udeležbo deležnikov in učinkovitost kampanje. Na učinkovitost kampanje lahko vplivata tudi tveganje manjšega upoštevanja na političnem dnevnem redu in občutek nemoči glede na raven lokalnih/regionalnih/nacionalnih dejavnosti v zvezi z vprašanji podnebnih sprememb. 

Ozaveščanje je zapletena naloga, katere rezultateje težko napovedati. Čeprav je zelo težkoizmeriti učinkovitost kampanj ozaveščanja, saj je kazalnikov rezultatov malo, se zazbiranjedragocenih spoznanj običajno uporabljajo kvalitativne in kvantitativneraziskave. Stroški kampanje vključujejo stroške, povezane s pripravo in prenosom gradiva za kampanjo ter zasnovo in izvajanjem privlačnih ukrepov. Te stroške je treba pretehtati glede na število ljudi,ki jih kampanja želi doseči, innačinrazširjanja vsebine (stroški dela na osebo). 

Evropska komisijaje 24. februarja 2021sprejela novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ozaveščanje in vključevanje prilagajanja sta pomembna elementate strategije: „Z zagotavljanjem rešitev za pomoč pri doseganju vse večje ozaveščenosti o podnebnih vplivih bo pomagal velikim podjetjem, MSP, lokalnim upravam, socialnim partnerjem in javnosti. Pripomogel bo tudi k odpravi napačnega dojemanja, da je prilagajanje zgolj strošek – naložba.“ 

Opredelitevčasovnega okvira izvajanja kampanj ozaveščanja je ključnega pomena, saj je treba podrobnorazmisliti o sodelovanju več deležnikov in organizaciji več dogodkov za ozaveščanje. Običajno čas izvajanja ostanemed 1 in 5 leti; ta interval je potreben, da se zagotovijo trdni temelji za strategije in dejavnosti ozaveščanja. 

Življenjska dobakampanjeza dvigovanje izdelkov je spremenljiva, odvisno od obsega kampanje. Ker so posebej namenjeni ustvarjanju korenitih sprememb v družbi in spodbujanjunovega trajnostnegavedenja, naj bi njihovi prispevki trajalidlje od časa njihovega izvajanja.