Preprečevanje invazije levjih rib na Cipru z zgodnjim odzivom in ciljno usmerjenim odstranjevanjem

Vzhodno Sredozemsko morje je žarišče morskih invazivnih vrst. Večina je indijsko-pacifiških vrst, ki vstopajo skozi Sueški prekop. Med njimi so poročali o levjih ribah v več regijah Sredozemskega morja, zlasti po letu 2012. Levje ribe postajajo zaskrbljujoče bogate okoli Cipra, ene prvih držav EU, ki jih je prizadela selitev Lessepsian, selitev morskih vrst čez Sueški prekop, od Rdečega morja do Sredozemskega morja. Levje ribice se koncentrirajo na vzhodni, topli strani ciprskega otoka okoli rta Greco. Potencialne nevarnosti levjih rib v Sredozemlju so bile priznane v pobudi EU za obzorno skeniranje, izvedeni leta 2014, v kateri so bile levje ribe uvrščene na drugo mesto na seznamu 95 novih ali nastajajočih invazivnih tujerodnih vrst, ki bi jih bilo treba prednostno razvrstiti za njihovo morebitno vključitev na „seznam Unije“ v skladu z Uredbo (EU) 2016/1141 (ENV.B.2/ETU/2014/0016).

Glede na trenutne podnebne in temperaturne razmere morja vse regije južnega Sredozemlja ponujajo potencialni habitat za levje ribe in zelo verjetno je, da se bodo še naprej širile z razprševanjem ličink in aktivnim gibanjem odraslih. Segrevanje morske vode, ki se kot posledica podnebnih sprememb pojavlja globalno in še hitreje v vzhodnem delu Sredozemskega morja, ponuja vse bolj primerno okolje za razširjenost te vrste. Ob upoštevanju scenarija IPCC glede emisij RCP 6.0 in mejne temperature morske vode 15 °C za potencialni habitat levjih rib naj bi se vrsta razširila proti severnemu Sredozemlju (tj. severnemu Egejskemu, Jadranskemu, Ligurskemu in severnemu Balearskemu morju). To pomeni, da bi lahko temperatura morske vode v skoraj celotnem Sredozemskem morju postala primerna za levje ribe (Kleitou idr., 2021), dejanski uspeh njihove kolonizacije na različnih območjih pa je strogo odvisen od lokalnih razmer, značilnih za posamezno območje.

Levje ribe so zelo učinkoviti srednje veliki plenilci, ki lahko zaužijejo veliko različnih vrst (splošni mezopredatorji). Ko je hrane v izobilju, se lahko neprekinjeno in hitro hranijo, prav tako pa dopuščajo daljša obdobja stradanja, ko je hrane malo. To olajšuje njihovo invazijo v oligotrofne vode Cipra, kjer se pojavljajo velike sezonske razlike v razpoložljivosti biomase. Poleg tega je zaradi drugih značilnosti levjih rib, kot so zgodnje zorenje spolnih žlez in visoka stopnja razmnoževanja, ter zaščite pred plenjenjem strupov ta vrsta divji in hiter napadalec. Posledično invazija levjih rib močno vpliva na morski ekosistem, ki ga kolonizirajo, zatiranje majhnih avtohtonih sredozemskih rib in nevretenčarskih vrst, ki imajo pomembno vlogo v delovanju ekosistema in močno tekmujejo z avtohtonimi mezopredatorji.

Izguba biotske raznovrstnosti v ekosistemih, ki jih prizadenejo levje ribe, ima lahko resne socialno-ekonomske posledice za nekatere sektorje, zlasti ribištvo (levje ribe lahko prežijo na komercialne vrste rib) in turizem (levje ribe lahko naredijo kopališča in potapljaška območja manj privlačna in celo nevarna za turiste).

Cilj projekta RELIONMED-LIFE (preprečevanje invazije levjih rib v Sredozemlju z zgodnjim odzivanjem in ciljno usmerjenim odstranjevanjem) je, da Ciper postane „prva obrambna črta“ pred invazijo levjih rib v Sredozemlju. Njegovi posebni cilji so:

Ukrepi, ki se izvajajo za preprečevanje širjenja levjih rib v ciprskih morskih vodah, zajemajo najrazličnejše ukrepe, od razvoja izboljšane baze znanja in oblikovanja analize ocene tveganja do razvoja sistema zgodnjega odkrivanja za levje ribe in ukrepov trajnostnega odstranjevanja, pri čemer dejavno sodelujejo državljani in deležniki.

Po pridobitvi predhodnega znanja o biologiji, ekologiji in porazdelitvi levjih rib (Savva idr., 2020 ) je bila v skladu z Uredbo (EU) št.1143/2014 (člen 5) o invazivnih tujerodnih vrstah pripravljena prva ocena tveganja (2016). Ocena tveganja je bila nato izpopolnjena (2020), da bi vključevala nova spoznanja iz rezultatov projektov. Leta 2020 je bila posodobljena ocena tveganja končno predložena Evropski komisiji za vključitev levje ribe na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije invazivnih tujerodnih vrst v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014). V oceni tveganja je bilo z veliko gotovostjo ugotovljeno, da obstaja visoka stopnja tveganja (socialnega, ekološkega in gospodarskega), povezanega s prihodnjim širjenjem levjih rib v Sredozemskem morju in Evropski uniji, saj gre za enega najhitrejših vdorov rib v vzhodnem Sredozemskem morju, o katerih se je kdaj koli poročalo. Znanstveni forum EU in odbor za invazivne tujerodne vrste sta vrsto pozitivno ocenila za vključitev na seznam Unije, končna odločitev pa naj bi bila sprejeta do decembra 2021.

Vzpostavljen je bil sistem nadzora in zgodnjega odkrivanja za levjo ribo, ki vključuje spletno interaktivno platformo za sledenje GIS (portalLionfish) in mobilno aplikacijo za pametne telefone, ki omogoča poročanje in snemanje opažanj levjih rib v sredozemski regiji. Portal Lionfish je vključen v platformo IUCN-MedMIS, spletni informacijski sistem za spremljanje invazivnih vrst na zaščitenih morskih območjih. To orodje omogoča stalno posodabljanje znanja o razširjenosti levjih rib v Sredozemskem morju, grobo oceno njihove številčnosti ter nazadnje zagotavljanje informacij upravljavcem in drugim deležnikom za sprejetje ustreznih ukrepov. Število opaženih levjih rib s strani državljanov znanstvenikov (uporabnikov morja, potapljačev, ribičev itd.) se je v času trajanja projekta znatno povečalo, in sicer na več kot 50 osebkov, opaženih v enem dnevu (2020).

Prostovoljci (ribiči in potapljači) so se po ustreznem usposabljanju pridružili skupinam za odstranjevanje, ustanovljenim med projektom, da bi sodelovali pri usklajenih odvzemih levjih rib v bližini območij Natura 2000 in zaščitenih morskih območij ter znotraj njih. RAT so bili aktivirani za odstranitev levjih rib z novih naseljenih območij ali območij, kjer so levje ribe najbolj koncentrirane (žariščne točke). Okvirno je bilo v obdobju 2019–2020 s treh enodnevnih odvzemov z majhnih območij (približno dveh hektarjev) ciprskih morskih voda odstranjenih več kot 300 levjih rib. Pred vsako odstranitvijo so ekipe RAT opremljene z orodjem za odstranjevanje (ključavnica, posoda za levje ribe in rokavice, odporne proti prebadanju) in toplotnimi paketi, da jih lahko uporabijo kot odziv na prvo pomoč. RAT so pokazali hitro odstranjevanje na žariščnih točkah levjih rib. Ministrstvo za ribištvo in pomorske raziskave je v ta namen pod strogim nadzorom izdalo posebno dovoljenje za podvodno sulico, saj je tovrsten ribolov po vsej EU zakonsko prepovedan.

Odstranjevanje koncentratov levjih rib na dveh območjih Natura 2000 na Cipru (Cape Greco, ki je leta 2018 postala zaščiteno morsko območje, in Nisia). Ta območja so posebnega ekološkega pomena, saj gostijo travnike z morsko travo( Posidonia oceanica) in ponujajo prekinjena območja skalnatih grebenov s potopljenimi ali polpotopljenimi jamami, ki tvorijo idealen habitat za številne vrste. Levje ribe se zbirajo v skalnatih habitatih z jamami. Ukrepi odstranjevanja vključujejo tudi območja z razbitinami in umetnimi grebeni, ki so večinoma potopljeni v okviru sheme za spodbujanje potapljaškega turizma, zaščito biotske raznovrstnosti in pomoč pri obnavljanju prelovljenih staležev rib, ki jih sofinancirata sklad EU za ribištvo za obdobje 2007–2013 in ciprska vlada.

Da bi bili ukrepi za odstranitev privlačnejši za potapljače, je bilo izvedenih osem tekmovanj za odstranitev levjih rib, vključno z nagradami za udeležence. Na tekmovanjih se lahko dokaže sposobnost skupin za odstranjevanje (Removal Action Teams – RAT), da zmanjšajo gostoto populacije levjih rib na prednostnih območjih in znanstvenikom omogočijo zbiranje novih podatkov o stopnji kolonizacije in učinkovitosti odstranjevanja.

Preizkušena je bila lokalna komercialna uporaba odstranjenih levjih rib in novih tržnih niš (posebej namenjenih okoljsko ozaveščenim potrošnikom) kot spodbuda za odstranitev levjih rib in zagotovitev finančno trajnostnega dolgoročnega pristopa k nadzoru levjih rib. RELIONMED sodeluje z lokalnimi restavracijami za spodbujanje vključevanja levjih rib v njihove menije ter z izdelovalci nakita in potapljaškimi trgovinami, da bi raziskali potencial ustvarjanja novih virov dohodka z uporabo užitnih in zavrženih delov levjih rib. Proučene bodo izvedljivost in koristi poslovnega modela, ki vključuje proizvode iz levjih rib.

Vzpostavljen je bil tudi sistem spremljanja za ocenjevanje: (1) socialno-ekonomski učinek projektnih ukrepov na lokalno gospodarstvo in prebivalstvo z vnaprej določenimi vprašalniki in intervjuji, namenjenimi lokalnim deležnikom in splošni javnosti; (2) ekološki vpliv ukrepov odstranjevanja z vizualnim popisom levjih rib in drugih vrst na izbranih merilnih postajah. Razpoložljivi podatki kažejo, da se je ozaveščenost javnosti o prisotnosti levjih rib v ciprski morski vodi in njeni morebitni nevarnosti za ekosistem med trajanjem projekta znatno povečala. Ugotovljeno je bilo, da se levje ribe razmnožujejo na zavarovanih morskih območjih, kjer ribolov ni dovoljen. Na teh območjih so bile zabeležene večje gostote in velikosti levjih rib v primerjavi s sosednjimi nezaščitenimi območji, kar ogroža vrednost in koristi teh ohranitvenih območij. Število levjih rib je bilo zmanjšano, ko so bili izvedeni usklajeni odvzemi. Ugotovljeno je bilo, da je upravljanje, ki ga vodi skupnost, ob sodelovanju potapljačev SCUBA pri odstranjevanju (ribolovu s pašo) levjih rib najbolj obetaven, učinkovit in koristen (družbeno in ekološko) mehanizem za nadzor teh napadalcev na ohranitvenih območjih (npr. glej Kleitou et al. 2021).

Od zgodnjih faz projekta so bili javnost in ključni deležniki vključeni v pobudo za obsežno posvetovanje, da bi razumeli splošno znanje in ozaveščenost o prisotnosti levjih rib in s tem povezanih grožnjah. Izvedena je bila zlasti telefonska anketa med 300 stalnimi prebivalci Cipra, na sestankih, izvedenih v različnih ciprskih okrožjih, pa so bili opravljeni razgovori s približno 100 deležniki. Izvedene so bile dodatne ankete, osredotočene na deležnike, z 20 komercialnimi ribiči, 6 lastniki potapljaških podjetij, 20 rekreacijskimi ribiči, 10 lastniki restavracij, 100 obiskovalci plaž in 5 lastniki akvarijev/hišnih hišnih ljubljenčkov. Ista raziskava je bila ponovljena tri zaporedna leta.

Na splošno je več dejavnosti, izvedenih med projektom RELIONMED, močno odvisnih od podpore državljanov in deležnikov:

• Državljani in turisti na Cipru so pozvani, da po registraciji na portalu MedMis prispevajo k portalu IUCN-MedMIS Lionfish in poročajo o svojih opažanjih levjih rib (s fotografijo in informacijami o lokaciji). Poročila prispevajo k splošnemu poznavanju razširjenosti levjih rib in usmerjajo ciljno usmerjene ukrepe odstranjevanja. Portal bo aktiven tudi po zaključku projekta.
• Približno 200 ribičev in strokovnih potapljačev je zaprosilo, da se pridružijo akcijskim skupinam za odstranitev (Removal Action Teams – RAT), ki jih usklajujejo raziskovalci RELIONMED. Dovoljenje RAT je omogočilo registracijo 100 potapljačev SCUBA na seznamu. Vsi so bili usposobljeni, opremljeni in so sodelovali pri usklajenih odvzemih, usmerjenih v žariščne točke za levje ribe, območja Natura 2000 in zavarovana morska območja.
• Dejavno sodelovanje lokalnih restavracij in lokalnih izdelovalcev draguljev ponuja nove priložnosti za lokalna gospodarstva kot nov vir dohodka in deluje kot spodbuda za nadaljevanje ukrepov odstranjevanja levjih rib. Zdaj približno 20% restavracij z morskimi sadeži na Cipru ponuja levjo ribo v svojem meniju, levja riba pa postaja vse pogostejša na ribjih trgih. Recepti z levjimi ribami se razširjajo tudi prek rezultatov projekta RELIONMED, ki vabijo javnost, da uživa in ceni nove vrste.
• Da bi spodbudili zanimanje javnosti in podporo deležnikov, je bilo organiziranih več kampanj razširjanja, pri katerih so se uporabila delovna mesta v družbenih medijih in udeležba v televizijskih in radijskih oddajah ter pripravljeni plakati, letaki, pasice, oglasne deske, videoposnetki, akvarijski zasloni, fotografske razstave in znanstvene publikacije.

Sodelovanje državljanov je pokazalo velik potencial pri spremljanju razširjenosti levjih rib, s čimer se podpirata ozaveščanje in nadzor širjenja levjih rib. Tržna promocija levjih rib z vključevanjem lokalnih restavracij in obrti lahko grožnjo, ki jo predstavlja levja riba, spremeni v priložnost za razvoj lokalnih podjetij, s čimer se spodbuja uspeh pobud za odstranitev. Kljub manjšemu nasprotovanju na začetku projekta, zlasti inštruktorjev SCUBA, so zainteresirane strani po usposabljanjih in izobraževalnih seminarjih projekt soglasno podprle. Socialno-ekonomske raziskave so pokazale, da se je širša javnost, ki je poznala levjo ribo, znatno povečala, in sicer s približno 4 % na 26 %, kar kaže na uspeh projekta pri ozaveščanju, saj večina zdaj podpira ukrepe upravljanja proti levji ribi. Med projektom je na trg vstopila levja riba, njena cena pa se stalno povečuje z razlikami med območji (od 6 do 15 EU / kg); potrebna je večja promocija, da bi povečali njegovo tržno vrednost in tako druge lokalne vrste razbremenili ribolovnega pritiska.

RAT so se izkazali za učinkovite pri odstranjevanju osebkov levjih rib: velike kampanje odstranjevanja (vključno z več kot 10 potapljači) so povzročile močno zmanjšanje populacij levjih rib. Glede na posebne značilnosti levjih rib lahko potapljači zlahka prepoznajo vrsto z zelo majhno možnostjo neuspeha. Zdravstvena in varnostna vprašanja zaradi strupenih hrbtenic levjih rib (ki lahko omejijo sodelovanje potapljačev pri ukrepih odstranjevanja) so bila uspešno obravnavana z ustreznimi dejavnostmi usposabljanja o varnem ravnanju z levjimi ribami, opremo za prvo pomoč potapljačem, vključenim v ukrepe odstranjevanja, in tekmovanji.

Uspeh izvedenih ukrepov proti širjenju levjih rib v obalnih vodah Cipra in drugih sredozemskih območjih je strogo odvisen od nadaljevanja ukrepov za upravljanje levjih rib po koncu projekta RELIONMED. Morebitno gonilo učinkovitih dolgoročnih ukrepov upravljanja je vključitev levjih rib na seznam Unije z invazivnimi tujerodnimi vrstami v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014. Vključitev levjih rib bi dejansko lahko privedla do uvedbe strožjih in dolgoročnih določb za preprečevanje, zgodnje odkrivanje, hitro izkoreninjenje in upravljanje ter preseganje zakonodajnih omejitev glede tehnik ribolova levjih rib. Potrebne so zakonodajne reforme, ki bodo omogočile doslednejše in obsežnejše selitvene dogodke, pri katerih bo sodelovalo več potapljačev. Pri teh prizadevanjih je regionalno sodelovanje med sredozemskimi državami ključno za razvoj in izvajanje strateškega odziva. Nekatere predlagane reforme so podane v Kleitou et al. (2021).

Ozaveščanje in izobraževalne kampanje (dogodki, delavnice, tečaji usposabljanja) so zahtevali nizke stroške naložb (nekaj tisoč evrov) in omogočili doseganje velikega števila ljudi. Približni stroški organizacije selitvenega dogodka s potapljači pod znanstvenim nadzorom ekipe RELIONMED so znašali od 500 do 1000 EUR. Tekmovalna prireditev („derby“) stane približno 2 do 3 000 EUR in pokriva plače osebja, stroške plovil, nagrade, opremo in storitve za prvo pomoč itd. 

Koristi so povezane tako z izboljšanjem ekoloških razmer morskih ekosistemov, ki jih je prizadel vdor levjih rib, kot tudi s socialno-ekonomskimi koristmi, povezanimi s pobudami za ozaveščanje in sodelovanjem lokalnih podjetij pri razvoju novih nišnih trgov, ki lahko prodajajo nove proizvode, namenjene zlasti okoljsko ozaveščenim potrošnikom.

Ocena stroškovne učinkovitosti širokega nabora ukrepov, ki jih je mogoče izvesti za ublažitev vdora levjih rib v sredozemske vode (Kleitou idr., 2021 ), je pokazala,da je odstrel levjih rib, ki ga vodijo potapljači, uspešen pri nadzoru te vrste na predhodno izbranih območjih, čeprav je treba izvesti spremembe zakonodajnega okvira. Spremljanje, ki temelji na državljanih, ukrepi za ozaveščanje in promocija trga so bili ocenjeni kot zelo koristna orodja za upravljanje levjih rib. Takšne ukrepe je mogoče zlahka prenesti tudi na druga sredozemska območja in druge invazivne vrste.

Uredba (EU) št. 1143/2014 o invazivnih tujerodnih vrstah (v nadaljnjem besedilu: uredba o invazivnih tujerodnih vrstah) je začela veljati 1. januarja 2015 in je izpolnila ukrep 16 cilja 5 strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ter cilj 9 iz Aičija strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti. Jedro uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah je seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije). Za vrste, vključene na seznam Unije, so v uredbi opredeljene tri različne vrste ukrepov za boj proti invazivnim tujerodnim vrstam: preprečevanje, zgodnje odkrivanje in hitro izkoreninjenje ter obvladovanje.

Sedanji pravni okvir na Cipru in v drugih evropskih državah določa stroge omejitve za podvodni ribolov (za morebitno škodo za ekosisteme), ki je dejansko najuspešnejši in najcenejši način odstranjevanja levjih rib. Posebno začasno dovoljenje je bilo izdano posebej za čas trajanja projekta pod strogim nadzorom znanstvene ekipe RELIONMED.

Projekt RELIONMED traja od leta 2017 do leta 2022. Portal za levje ribe bo aktiven tudi po zaključku projekta. O nadaljevanju izvedenih ukrepov za nadaljevanje projekta se trenutno razpravlja z lokalnimi organi.

Ukrepi odstranjevanja so učinkoviti pri nadzoru širjenja levjih rib, vendar imajo kratko življenjsko dobo zaradi visoke stopnje rekolonizacije (kjer se levje ribe vrnejo na območje odstranjevanja iz bližnjih morskih območij) in razmnoževanja vrst, kar zahteva pogoste in ponavljajoče se ukrepe. Pobude, namenjene ozaveščanju in odpiranju novih možnosti za lokalne trge, pripravljajo podlago za dolgoročno trajnostno upravljanje levjih rib z dolgotrajnimi pozitivnimi učinki na prilagajanje lokalnih družbenih gospodarstev novim invazivnim vrstam, ki jih spodbujajo podnebne spremembe.

Spyros Sfenthourakis

Project coordinator

University of Cyprus, Department of Biological Sciences

E-mail: sfendour@ucy.ac.cy

Demetris Kletou

Scientific Coordinator

Marine & Environmental Research (MER) Lab Ltd

E-mail: dkletou@merresearch.com

Kleitou idr., (2019). Spopadanje z invazijo levjih rib v Sredozemlju – projekt EU-Life Relionmed: napredka in rezultatov. Sredozemski^simpozij o neavtohtonih vrstah (Antalya, Turčija, 17.–18. januar 2019)

Kleitou idr., (2021). Primer levjih rib (Pteroismiles)v Sredozemskem morju kaže na omejitve v zakonodaji EU za obravnavanje morskih bioloških invazij. J. Mar. Sci. Eng. 2021, 9, 325.

Kleitou, et al., (2021). Ribiške reforme za upravljanje neavtohtonih vrst. J. Environ (angleščina). Upravljaj. 2021, 280, 111690.

Kleitou, et al., (2021).  Z rednim spremljanjem in ciljno usmerjenimi odvzemi se lahko nadzoruje levja riba na zavarovanih morskih območjih v Sredozemskem morju. Aquat Conserv (angleščina).

Savva idr., 2020. Tukaj so, da ostanejo: biologijo in ekologijo levjih rib (Pteroismiles)v Sredozemskem morju. Časopis za biologijo rib, 97(1), str. 148–162.