Krepitev vloge majhnih podeželskih občin z upravljanjem na več ravneh za prilagajanje v Severnem Porenju-Vestfaliji v Nemčiji

Podnebne spremembe se dogajajo in njihovi učinki so že vidni. Pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi so tudi v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija (NRW) (Tholen idr., 2022):

•  Ekstremni vročinski valovi so v zadnjih letih večkrat podrli temperaturne rekorde. Najvišja temperatura, ki je bila kdaj koli izmerjena v Nemčiji (41,2 stopinje Celzija), je bila poleti 2019 zabeležena v SPV. 14 od 20 najvišjih povprečnih letnih temperatur je bilo v zadnjih 20 letih (direktivao pitni vodi iz leta 2019; LANUV 2022a).
• V zadnjih letih so lokalne močne padavine povzročile poplave po vsej SPV. Hkrati se količina padavin tekom leta spreminja. Medtem ko so poletja vse bolj suha, se povprečna količina padavin pozimi povečuje (LANUV 2022b).
• Zaradi globalnega in lokalnega zvišanja temperature v kombinaciji s spremenjenim padavinskim režimom sta se povečala tudi število in intenzivnost suš in sušnih obdobij v SPV. Zadnja leta so bila med najbolj suhimi do zdaj (LANUV 2022c).

Ker se pričakuje, da se bodo vsi ti pojavi v prihodnosti okrepili, se pričakuje več negativnih vplivov na družbo. Vročinski valovi povzročajo zdravstvene težave za ljudi, prostoživeče živali in živino, hude suše pa so v preteklosti že povzročile izpad pridelka in obsežno propadanje gozdov. Nevarnosti močnega deževja so se nedavno pokazale s katastrofalnimi poplavami v zahodni Nemčiji leta 2021. Vročinski valovi, suša in poplave ne vplivajo le na mesta in regije z visoko gostoto prebivalstva, temveč tudi na podeželska območja, zato je potrebno dejavno in nujno prilagajanje. Vendar se javni in zasebni akterji v manjših mestih na podeželju soočajo z različnimi izzivi, ki lahko ovirajo prilagajanje. To velja tudi za občine v okrožjih, ki sodelujejo v projektu razvijajočih se regij:

• Nadaljnji podnebni razvoj ter njegove neposredne in posredne posledice je težko predvideti. Zato je treba prilagoditvene ukrepe vedno izvajati z določeno stopnjo negotovosti.
• Zlasti manjša mesta in občine na podeželskih območjih pogosto nimajo ustreznega osebja ali finančnih zmogljivosti. Vendar je izvajanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam pogosto povezano z ustreznimi potrebami po virih. Poleg tega se manjša mesta in občine v podeželskih regijah soočajo z dodatnimi izzivi: stalne demografske in gospodarske strukturne spremembe (staranje prebivalstva, izguba delovnih mest) ter omejen dostop do mobilnosti, zdravstvenih storitev ali storitev oskrbe, ki jih spreminjajoče se podnebje še poslabšuje.
• Prilagajanje podnebnim spremembam kot izziv za celotno družbo zahteva sodelovanje vseh ustreznih akterjev prek meja občin in tematskih področij. Vendar to v številnih primerih ne ustreza ustaljenim oblikam dela in usklajevanja, zlasti v javni upravi, pa tudi zunaj nje.
• Poleg tega prilagajanje podnebnim spremembam (v najboljšem primeru) poteka na vseh prostorskih in upravnih ravneh; na zvezni ravni, na ravni posameznih zveznih dežel, na ravni okrožnih vlad, na ravni občin, na ravni dejavnosti posameznikov ali podjetij. Po eni strani to zahteva usklajevanje posameznih ciljev, strategij in ukrepov. Zahteva tudi, da se naloge in odgovornosti razdelijo tako, da se lahko ukrepi izvajajo čim bolj učinkovito in uspešno. Na splošno je izziv vključitev teme prilagajanja podnebnim spremembam v zapletene obstoječe sisteme upravljanja na več ravneh.

Za reševanje teh izzivov je bila NRW prva zvezna dežela v Nemčiji, ki je sprejela svoj zakon o prilagajanju podnebnim spremembam za spodbujanje dejavnega prilagajanja podnebnim spremembam. Vendar podatki zveznih dežel kažejo, da je koncept prilagajanja podnebnim spremembam doslej razvilo le 22 % občin in 45 % okrožij (LANUV, 2022d).

V štiriletnem obdobju je projekt LIFE „Razvijajoče se regije“, ki ga je vodil Center za družbene raziskave na Univerzi TU Dortmund (sfs), podpiral sedem okrožij v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija pri dejavnem prilagajanju podnebnim spremembam.

Cilji projekta so vključevali:

• izboljšanje odpornosti sodelujočih okrožij na vplive podnebnih sprememb,
• vključevanje teme prilagajanja podnebnim spremembam v občinske in regionalne procese načrtovanja ter
• podpora regionalnim akterjem pri pridobivanju potrebnih kompetenc za neodvisno nadaljevanje dejavnosti prilagajanja podnebnim spremembam po koncu življenjske dobe projekta.

Glavni sestavni del projekta je bilo izvajanje integriranih sodelovalnih procesov prilagajanja podnebnim spremembam v sedmih sodelujočih okrožjih v Severnem Porenju-Vestfaliji po metodi razvijajočega se časovnega načrta.

Za učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam je potreben okvir interdisciplinarnosti, sodelovanja, usklajevanja in povezovanja. Razvoj časovnega načrta obravnava to potrebo po vključevanju in ponuja praktičen okvir ukrepov za korake procesa prilagajanja (analiza, načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje).

Razvijajoča se metoda časovnega načrtovanja

Metoda razvijajočega se časovnega načrta zajema naslednjih šest korakov za pristop k zapleteni in dolgoročni nalogi prilagajanja podnebnim spremembam. Podrobnejši opis je na voljo v projektnih smernicah za razvijajoče se regije.

• Korak 1: določitev okvira in ciljev kot zaveze za proces;
• Drugi korak: Analiza trenutnega stanja, vključno s podrobno analizo ustreznih akterjev, posebnih regionalnih okvirnih pogojev ter pričakovanih podnebnih, prostorskih in družbenih sprememb  
• Tretji korak: razvoj skupne vizije zaželene prihodnosti in opredelitev regionalnih potreb po ukrepanju;
• Četrti korak:  Razvoj splošnih strategij in oblikovanje kataloga ukrepov, prilagojenih opredelitvi potreb po ukrepanju. Delo je bilo razdeljeno na različna „medsektorska tematska področja“, da bi lahko delovalo z medsektorskim pristopom. Tematsko področje „krajina pod podnebnimi spremembami“ na primer vključuje sektorje kmetijstva, gozdarstva, ohranjanja narave in rekreacije;
• Korak 5: priprava časovnega načrta kot dogovorjenega, praktičnega in prožnega delovnega dokumenta za prihodnjo uporabo pri prilagajanju podnebnim spremembam s strani vseh lokalnih/regionalnih akterjev;
• Korak 6: Spremljanje za vrednotenje izvajanja in omogočanje v prihodnost usmerjenega razvojnega procesa.

Praktična uporaba razvijajočega se časovnega načrta

Metoda časovnega načrtovanja se je v okrožjih uporabljala z organizacijo vrste delavnic, ki so trajale približno leto in pol.

Na podlagi analize deležnikov so bili za vsako okrožje opredeljeni najpomembnejši akterji, institucije in organizacije za prilagajanje podnebnim spremembam ter povabljeni na delavnice. Skupaj je bilo v projekt aktivno vključenih več kot 600 ljudi (približno 90 na regijo).

Produkti in učinek razvijajočega se časovnega načrta

V vsakem okrožju je bil pripravljen individualni celovit časovni načrt za prilagajanje podnebnim spremembam, ki vključuje:

• vizijo, vodilna načela ali cilje za prilagajanje podnebnim spremembam,
• pregled vplivov podnebnih sprememb, ki ponazarja medsebojno vplivanje podnebnih vplivov in prostorskih ali družbenih občutljivosti. Oddelek za prostorsko načrtovanje pri TU Dortmund (Institut für Raumplanung der Universität Dortmund IRPUD) je pripravil podrobno analizo vplivov na podnebje za celotno okrožje, ki je temeljila na javno dostopnih podatkih LANUV,
• skupno oblikovanih ukrepov, vključno s postopkovnimi koraki, odgovornostmi in informacijami o morebitnih gonilnih silah in ovirah,
• informacije o ocenjevanju učinkov in spremljanju
• nadaljnje potrebe po ukrepanju v zvezi z aktivnim prilagajanjem posledicam podnebnih sprememb.

Primer takega načrta za eno okrožje je na voljo tukaj.

Sredstva projekta so okrožjem omogočila, da za čas trajanja projekta vzpostavijo delovno mesto za usklajevanje prilagajanja podnebnim spremembam (t. i. regionalni spodbujevalec). Položaji nosilcev projektov so večinoma v upravi okrožij, večinoma na področjih okoljskega načrtovanja ali varstva podnebja. Nosilci projektov so bili del novoustanovljene kadrovske strukture, ki je spremljala proces in je bila prilagojena različnim regionalnim okvirom upravljanja.

Poleg tega so bili regionalni strokovnjaki iz vseh sedmih okrožij združeni v ožji skupini. Naloga te ožje skupine je bila podpreti proces in pomnožiti rezultate na svojih področjih strokovnega znanja ali dela. Da bi širšo javnost seznanili s potekom in vsebino procesov, so regionalne promotorje usposobili medijski strokovnjaki iz podjetja ZDF Digital, ki ga financira zvezna javna radiotelevizija, za uporabo različnih platform družbenih medijev in ustvarjanje videoposnetkov. Zbranih je bilo veliko število zelenih, sivih in mehkih prilagoditvenih ukrepov na različnih tematskih področjih, o katerih se je razpravljalo v regionalnih procesih in ki so bili prilagojeni socialno-ekonomskim razmeram in podnebnim spremembam v regiji. Ti ukrepi vključujejo: ozaveščanje javnosti in nosilcev odločanja, izvajanje strukturnih in tehničnih ukrepov, prilagojeno načrtovanje/gradnja/upravljanje zemljišč ter programi finančne podpore/financiranja.

Podroben posodobljen prostorski pregled obsega konceptov prilagajanja na občinski in okrožni ravni je na voljo v interaktivnem podnebnem atlasu Severnega Porenja-Vestfalije (Klimaatlas) državne agencije za naravo, okolje in varstvo potrošnikov NRW (LANUV). Zemljevidi se redno posodabljajo, v njih pa je prikazan napredek, ki odraža tudi morebitne prihodnje učinke projekta za razvijajoče se regije.

Osrednja zamisel metode razvijajočega se časovnega načrta je sodelovanje različnih družbenih akterjev za skupni razvoj strategij, ciljev in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Ukrepov ne predlagajo le zunanji svetovalci, temveč jih skupaj razvijajo regionalni akterji. Ta pristop od spodaj navzgor neposredno vključuje ustrezne ljudi v pripravo strategij in ukrepov. Ta pristop zagotavlja, da se lahko splošni ukrepi natančno prilagodijo regionalnim potrebam in okvirom upravljanja. Prav tako povečuje odgovornost in možnosti za izvajanje, saj so akterji, ki jih je treba vključiti, prisotni že od samega začetka. Vendar ta pristop zahteva ustrezno in zgodnje evidentiranje deležnikov. Na delavnicah je bil poseben poudarek na sodelovanju "na ravni oči". O vseh mnenjih in zamislih se je razpravljalo odprto, ne glede na družbeni položaj posameznih udeležencev. Ker je velik del regionalnih procesov potekal med pandemijo COVID-19, so skoraj vsi dogodki potekali prek spleta. Udeleženci so te formate večinoma pozitivno ocenili.

Procese sta organizirala in vodila Center za družbene raziskave Univerze TU Dortmund in Nemški inštitut za urbanistične zadeve (Deutsches Institut für Urbanistik, difu), spremljale pa so jih različne podporne storitve, ki so jih zagotavljali projektni partnerji, kot sta (nacionalna) nemška vremenska služba za ozaveščanje in Prognos AG za spremljanje napredka projekta.

Praktično izvajanje pristopa k načrtovanju je vključevalo sodelovanje zainteresiranih strani z različnih sektorskih delovnih področij ter različnih organov za oblikovanje politik in upravnih ravni. Vključevali so na primer:

• okrajne uprave (vključno z npr. oddelki za regionalni razvoj, upravljanje voda, civilno zaščito ali ohranjanje narave),
• mesta in občine (vključno z npr. oddelki za urbanistično in prostorsko načrtovanje, poslovni razvoj ali turizem),
• okrajna in občinska politika,
• različne neprofitne organizacije in poslovna združenja,
• različne vrste podjetij,
• raziskovalne in izobraževalne ustanove,
• javni in zasebni akterji iz kmetijstva, gozdarstva in ohranjanja narave.

Izvajanje sodelovalnih in multidisciplinarnih procesov prilagajanja podnebnim spremembam ponuja veliko prednosti, vendar ga spremlja tudi določen čas in trud. Med celotnim projektom je bilo opredeljenih več možnih dejavnikov in ovir.

Ovire

• Sodelovalni razvoj celostnega, a tudi podrobnega koncepta prilagajanja podnebnim spremembam je bil dolgotrajen in je zahteval čas udeležencev. Ker pa so takšni procesi močno odvisni od znanja in sodelovanja različnih akterjev, je bilo ključno ohraniti visoko motivacijo udeležencev. To ni bilo vedno mogoče, vendar bi ga bilo mogoče podpreti z osebnim pristopom s poudarkom na poudarjanju individualnih in družbenih koristi udeležbe posameznika.
• Po mnenju udeležencev je imelo sodelovanje prek spletnih srečanj in skupnih delovnih platform nekaj pomanjkljivosti, npr. izgubo osebne izmenjave. Vendar so po mnenju številnih udeležencev te pomanjkljivosti izravnale prednosti, npr. prihranek časa zaradi odprave potovanj ali možnost komentiranja vmesnih rezultatov med dvema delavnicama prek sodelovalnih spletnih platform. Pri izvajanju spletnih formatov so bile upoštevane različne spretnosti udeležencev, dostop pa je bil čim lažji.
• Različni cilji, mnenja in zamisli lahko privedejo do konfliktov, tudi pri prilagajanju podnebnim spremembam. Da bi se temu izognili, so se regionalni procesi začeli z opredelitvijo skupnih ciljev. Med postopkom se je vedno razpravljalo o različnih stališčih, da bi našli skupno rešitev.
• Za postopek ni bilo vedno mogoče zaposliti vseh ustreznih udeležencev, kar je včasih privedlo do vrzeli v znanju, ki so preprečile konkretnejše razprave, npr. o izvajanju ukrepov. To je bilo izravnano z osredotočenim sodelovanjem ustreznih akterjev vzporedno z delavnicami.
• Za nekatere udeležence in teme so se pojavile omejene možnosti ukrepanja na regionalni/lokalni ravni, na primer za kmetijska podjetja, v katerih prevladuje skupna kmetijska politika (SKP) EU. Ti akterji niso videli možnosti za vključitev svojih odločitev v regionalni ali občinski časovni načrt. Obveščanje zvezne države, zvezne ravni in ravni EU o teh posebnih potrebah bi bilo bistveno za obravnavanje regionalnih in lokalnih potreb po prilagajanju v teh sektorjih.

Dejavniki uspeha

• Že obstoječa omrežja (na primer tista, ki izhajajo iz trajnostnega razvoja) in prizadevanja za prilagajanje so bila velika prednost. Povezovanje procesa z uveljavljenimi strukturami upravljanja in projekti ni zagotovilo le doslednosti, temveč je omogočilo tudi najboljšo uporabo obstoječega znanja in izkušenj.
• Ker so procesi sodelovanja močno odvisni od dejavnega sodelovanja različnih akterjev, je visoka raven motivacije zelo pomembna. To še posebej velja za ljudi z ustreznimi nalogami, odgovornostmi ali osebnimi omrežji. Ti potencialni „multiplikatorji“ znanja so bili dejavno obravnavani (npr. tako, da so se jim osebno približali) in čim tesneje vključeni v proces prilagajanja.
• Vse večji pomen teme prilagajanja podnebnim spremembam v politiki in družbi je bil glavno gonilo. V zadnjih letih se je znatno povečala pozornost, namenjena vprašanjem varstva podnebja in prilagajanja podnebnim spremembam. Zaradi poplav v zahodnem delu Nemčije poleti 2021 je bilo na primer preprečevanje močnega deževja v teh regionalnih procesih še posebej pomembno. Takšni dogodki se lahko uporabijo za kritično preučevanje obstoječih struktur in procesov ter za ozaveščanje različnih skupin (ne da bi postali alarmantni).
• Zasnova in izvedba delavnic "na ravni oči", tj. omogočanje vsem udeležencem, da sodelujejo na enaki ravni, je privedla do večje motivacije in (vsaj začasne) prekinitve obstoječih konfliktov.
• Da bi zagotovili njihovo neodvisno in stalno uporabo zunaj projekta, sta bila za vsako okrožje oblikovana čim bolj praktična in dostopna analiza vpliva na podnebje in praktični sistem spremljanja. Te storitve so bile razvite v tesnem sodelovanju s strokovnimi delavci.
• Politična podpora je imela pomembno vlogo tudi v procesih prilagajanja, ki jih je spodbudil projekt razvijajočih se regij. Načrte so uradno sprejeli okrožni sveti, ki so najvišja politična raven vsakega okrožja Severnega Porenja-Vestfalije. Projekt je bil deležen pozornosti tudi v politiki zvezne dežele in podpore zvezne vlade, in sicer z zagotavljanjem financiranja projekta in znanstvenega sodelovanja z agencijo za okolje (LANUV) in drugimi ustreznimi akterji v zvezni deželi SPV (na primer zvezna banka za javno financiranje, NRW.BANK).

Znanje, pridobljeno med projektom, je bilo preneseno na druge regije v Nemčiji, pa tudi na druge regije v Evropi in akterje, predvsem z razširjanjem poročil ter organizacijo različnih dogodkov in prispevkov na mednarodnih konferencah. Organizirani so bili tečaji usposabljanja za svetovalce in zaposlene v upravah drugih okrožij, da bi se seznanili s konceptom načrtovanja projekta za razvijajočo se regijo in ga uporabili na svojem področju pristojnosti. Te tečaje sta skupaj vodila Center za socialne raziskave Univerze TU Dortmund, difu, in Izobraževalni center za industrijo oskrbe in ravnanja z odpadki (Bildungszentrum für die Ver- und Entsorgungswirtschaft gGmbH, BEW, neprofitna organizacija, ki deluje na zvezni ravni).

Skupaj z zainteresiranimi stranmi iz nizozemske regije West-Overijssel/Ijssel Vechtdelta in Univerze Twente v Enschedu se je v krogih izmenjav razpravljalo o skupnih značilnostih in razlikah različnih pristopov, da bi se lahko pripravila ustrezna politična priporočila.

Stroški

Ker je bil projekt osredotočen na skupni razvoj in ne na izvajanje konkretnih ukrepov, so bila za izvajanje sestavnih delov projekta uporabljena finančna sredstva projekta (skupni proračun 2,9 milijona EUR), ki so izhajala iz programa EU LIFE in zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija. Okrožja so morala prispevati po 1 000 EUR, da so lahko sodelovala v projektu LIFE.

Poleg tega so bila v skoraj vseh okrožjih dodeljena lastna sredstva za vzpostavitev in ohranitev novih delovnih mest za „promotorje“ prilagajanja podnebnim spremembam, ki so se prvotno financirala iz projekta.

Akterji, ki jih zanima izvajanje procesa prilagajanja v skladu z metodo razvijajočega se časovnega načrta, bi morali pričakovati stroške za ustanovitev usklajevalne enote, izvajanje obsežnega procesa dialoga, pripravo analize vpliva na podnebje ter po možnosti za dodatno zunanje strokovno znanje in storitve (npr. za spremljanje projektov). V projektu so bili ti stroški večinoma kriti za sodelujoče regije.

Koristi

Okrožja in občine bi lahko imeli številne koristi pri sprejemanju in izvajanju metode razvijajočega se časovnega načrtovanja.

Z izvajanjem integriranih, sodelovalnih procesov prilagajanja podnebnim spremembam v okviru projekta za razvijajoče se regije je bilo sedmim sodelujočim okrožjem omogočeno, da dejavno obravnavajo posledice podnebnih sprememb. Poleg tega bi lahko imeli regionalni akterji koristi od ustreznih podpornih storitev, ki so bile zagotovljene v okviru projekta. Podrobna analiza vpliva podnebnih sprememb na celotno okrožje je regionalnim akterjem omogočila, da so razumeli konkretne vplive podnebnih sprememb ter opredelili tista območja in sektorje, ki so najbolj prizadeti. Praktično usmerjen koncept spremljanja zagotavlja pristop, ki je enostaven za uporabo, za oceno učinka ukrepa pred njegovim izvajanjem. V ta namen so bile razvite verige vpliva v smislu intervencijske logike, ki ponazarjajo pozitivne (in negativne) učinke ukrepa. Ti so bili povezani s kazalniki, ki se lahko uporabijo za spremljanje in ocenjevanje ukrepov, navedenih v časovnem načrtu.

Te storitve in vzpostavljena mreža so regionalnim akterjem omogočile, da so temo prilagajanja podnebnim spremembam vključili v svoje vsakodnevno delo in neodvisno nadaljevali začeta prizadevanja. Ta krepitev zmogljivosti je osnovni cilj razvijajoče se metode časovnega načrtovanja. V številnih okrožjih se bo mreža akterjev, vzpostavljena med postopkom, verjetno uporabljala tudi zunaj projekta, saj so zahtevo po nadaljevanju vzpostavljenih mrež izrazili udeleženci v vseh okrožjih. V nekaterih okrožjih, npr. v občini Minden-Lübbecke, je bila projektna mreža prenesena na novoustanovljeno delovno skupino za prilagajanje podnebnim spremembam, ki se redno sestaja. Zaradi pozitivnih rezultatov in izkušenj pri uporabi novega projekta so okrožja po koncu projekta stalno zaposlila šest od sedmih uslužbencev, ki jih je financiral projekt, za usklajevanje prilagajanja podnebnim spremembam (tako imenovani „regionalni spodbujevalec“).

Poleg tega je priprava dokumenta o celostnem načrtovanju, o katerem so se dogovorile regionalne zainteresirane strani, podlaga za prihodnje prilagajanje podnebnim spremembam v regijah.

Na splošno je bilo s procesi mogoče neposredno obravnavati nekatere ključne izzive, povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam. Analiza vplivov na podnebje je dejansko zmanjšala negotovosti glede obstoječih in pričakovanih vplivov na podnebne spremembe, procesi dialoga pa so zadevnim akterjem omogočili sodelovanje prek tematskih in upravnih meja. Na tej podlagi je mogoče prihodnje dejavnosti prilagajanja podnebnim spremembam bolje usklajevati ali združevati, sredstva pa uporabiti bolj ciljno usmerjeno.

Integrativni in sodelovalni pristop razvijajočega se časovnega načrta je omogočil skupno delo na različnih temah in s tem upoštevanje morebitnih konfliktov, pa tudi sinergij od samega začetka procesa.

Projekt razvijajočih se regij je z zagotavljanjem podlage za dejavno celostno in sodelovalno prilagajanje na vplive podnebnih sprememb prispeval k ciljem evropskega zelenega dogovora in ciljem strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, hkrati pa je obravnaval prednostne naloge (nacionalne) nemške strategije za prilagajanje podnebnim spremembam (DAS) (BMUV 2020)in strategije zvezne dežele SPV (MKULNV 2015). Zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija je v prvem nemškem zakonu o prilagajanju podnebnim spremembam iz leta 2021 opredelila svoje cilje za prilagajanje podnebnim spremembam. V njem je navedeno: „Negativne učinke podnebnih sprememb morajo pristojni javni organi omejiti z razvojem in izvajanjem prilagoditvenih ukrepov, ki so specifični za vsako področje ukrepanja in prilagojeni posamezni regiji“ (člen 3(1) Klimaanpassungsgesetz NRW, lastni prevod, NRW 2021). Zakon poudarja vlogo javnih organov pri dejavnem sprejemanju ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in jih zavezuje, da pri izpolnjevanju svojih nalog upoštevajo pomisleke glede prilagajanja podnebnim spremembam.  Zvezna deželna vlada SPV je s podporo temu projektu LIFE nameravala občinam in okrožjem v SPV zagotoviti dokazan praktičen pristop in navdih za izvajanje zakona o prilagajanju.

Projekt razvijajočih se regij je trajal 2019–2023.

Regionalni procesi, vključno s pripravo, dialogom in delovno fazo ter političnim odločanjem, so trajali približno leto in pol.

Pričakuje se, da bodo rezultati projekta povzročili dolgoročne ali stalne spremembe v okvirih upravljanja okrožij, in sicer z vzpostavitvijo novih namenskih delovnih mest za osebje ter vzpostavitvijo mrežnih struktur in procesov sodelovanja. Pričakuje se, da bo dolgoročno omogočil izvajanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam.

Ministry of the Environment, Nature and Transport of the State of North Rhine-Westphalia

Dr.-Ing. Kathrin Prenger-Berninghoff

Referat VIII B 2 Anpassung an den Klimawandel,

Koordinierung Klimaschutz

Ministerium für Umwelt, Naturschutz und Verkehr des Landes NRW

E-Mail:  kathrin.prenger-berninghoff@munv.nrw.de

Interactive Climate Atlas (Klimaatlas NRW)

Landesamt für Natur, Umwelt und Verbraucherschutz Nordrhein-Westfalen (LANUV)

Fachbereich 37: Klimaschutz, Klimawandel Koordinierungsstelle

Email: klimaatlas@lanuv.nrw.de 

Direct information on the implementation of the Evolving roadmapping approach

Jürgen Schultze

Social Research Centre (sfs)

TU Dortmund University/ Department of Social Sciences (sfs)

Email: juergen.schultze@tu-dortmund.de 

Vodnik za pripravo načrta v pripravi

Laymanovo poročilo o razvijajočih se regijah

Okrožje Minden-Lübbecke, odporno na podnebne spremembe