Izvajanje avstrijskega načrta za zaščito pred vročino

Vročinski valovi se v Avstriji pojavljajo v ponavljajočih se intervalih. Zaradi podnebnih sprememb je pričakovati daljše in pogostejše vročinske valove. Vročinski valovi so opredeljeni z vztrajnimi dnevnimi in nočnimi temperaturami, ki presegajo določene meje, kar negativno vpliva na zdravje posameznikov in ogroženih skupin.

V zadnjih desetletjih so bile izmerjene nove rekordno visoke temperature na nizko ležečih območjih Avstrije. Najnižje nočne temperature so se zvišale za več kot 20 °C, zlasti v obdobjih vročine. To povzroča povečanje termofizičnega bremena v vročih dneh in med vročinskimi valovi ter povečanje stopnje umrljivosti med vročinskimi valovi, zlasti za skupine z visokim tveganjem (npr. starejše, otroke in kronično bolne ljudi). Podane so tudi možne okvare zmogljivosti v vročih dneh in med vročinskimi valovi.

Glavni cilj avstrijskega načrta za zaščito pred vročino je zmanjšati vročinski stres in preprečiti dodatne negativne učinke na zdravje prebivalstva, povezane s podnebnimi spremembami, zlasti na območjih, ki so izpostavljena vročini (npr. mestna območja, ki jih je prizadel učinek toplotnega otoka). Poleg podnebnih sprememb je pričakovati tudi obsežne demografske spremembe v avstrijski družbi. Spremembe v velikosti prebivalstva, starostni porazdelitvi, številu enočlanskih gospodinjstev ali drugih demografskih značilnostih vplivajo na ravnanje z okoljem, pa tudi na posebne potrebe (npr. toplotna občutljivost se s starostjo povečuje). Namen načrta je povečati ozaveščenost o zdravstvenih težavah, ki jih povzročajo dolgotrajni vročinski valovi. Praktični nasveti in vodnik za organe in institucije bi morali prispevati k preprečevanju bolezni, ki jih povzroča vročina, in smrtnih žrtev.

Posebna pozornost je namenjena kroničnim bolnikom, ljudem v slabem zdravstvenem stanju, otrokom, starejšim in ljudem, ki živijo na območjih, ki so vse bolj izpostavljena vročinskim valovom. Ta načrt določa vloge in funkcije vladnih institucij na nacionalni in regionalni (zvezni) ravni. Čeprav ga centralno usklajuje ministrstvo za zdravje in ženske zadeve, ima decentralizirano operativno strukturo.

Glavni elementi in ukrepi, predvideni v načrtu, vključujejo:

• Opredelitev vlog in odgovornosti za vsak organ, ki sodeluje pri izvajanju načrta. V zdravstvenem sektorju vloge in odgovornosti vključujejo nacionalno in regionalno raven. Ministrstvo za zdravje in ženske obvešča o vročinskem opozorilu na svoji spletni strani ter zagotavlja in spodbuja previdnostne ukrepe za državljane. Pokrajine različnim ciljnim skupinam (npr. domovom za ostarele, domovom za ostarele, bolnišnicam, vrtcem) čim prej zagotovijo specifične informacije.
• Dnevna opozorila splošni javnosti zagotavlja nacionalna meteorološka služba (ZAMG) glede stanja nevarnosti, povezanega z ekstremnimi temperaturami in vročinskimi valovi. Upoštevajo se štiri možne stopnje pripravljenosti: (i) zelena, ki označuje normalne temperature za ta letni čas; (ii) rumena, kar kaže, da so temperature višje in da obstaja možnost škodljivih učinkov na zdravje najobčutljivejšega prebivalstva; (iii) oranžna, kar kaže na visoke temperature in verjetno škodljivo vpliva na zdravje občutljivega prebivalstva; (vi) rdeča, kar kaže na izjemno visoke temperature, ki bi lahko povzročile znatne škodljive učinke na zdravje.
• Za vsako stopnjo pripravljenosti se določijo posebni zaščitni ukrepi za zmanjšanje morebitnih škodljivih vplivov na zdravje; na primer, med oranžno in rdečo stopnjo pripravljenosti se lahko aktivirajo naslednji ukrepi: (a) obveščati splošno prebivalstvo, zdravstvene ustanove, socialne službe in ustrezne medijske kanale o stopnji pripravljenosti ter priporočiti, katere zaščitne ukrepe (tj. pitje vode) je mogoče uporabiti za zmanjšanje vročinskega stresa; Ministrstvo za zdravje in ženske ter regije in ustrezne ustanove (npr. domovi za ostarele, domovi za ostarele, bolnišnice, vrtci) zagotavljajo informativno gradivo; (b) v zgodnji fazi (ustrezno pripravljalno obdobje) izboljšajo komunikacijske kanale med zdravstvenim sektorjem in drugimi sektorji; (c) pravočasno usklajevanje s službami za ukrepanje ob nesrečah (npr. službami za ukrepanje ob nesrečah, mobilnim zdravstvenim varstvom, zdravniškim združenjem) za spodbujanje previdnostnih ukrepov; (d) usklajevanje z lekarnami za obveščanje strank o morebitnih težavah, povezanih s toplotnim stresom in farmacevtskimi izdelki.
• Posebna pozornost je namenjena ranljivim skupinam prebivalstva. V primeru daljših vročinskih valov je na zveznem uradu za varnost hrane (AGES) na voljo vroča telefonska linija za širšo javnost.
• Spremljanje umrljivosti in obolevnosti, povezanih z obdobji toplotnega stresa.
• Poročanje ministru za zdravje in širši javnosti o dejavnostih, ki so se razvile med letom.

Vladne institucije na nacionalni in regionalni ravni so sodelovale pri pripravi načrta in prevzemale različne vloge v različnih fazah izvajanja načrta. Drugi vključeni akterji so zdravstveni delavci, bolnišnice in drugo osebje v nujnih primerih.

Sporočila v zvezi z opozorilnimi stopnjami in ustreznimi potrebnimi ukrepi za zmanjšanje tveganja medijem izdaja nacionalna meteorološka služba (ZAMG). Tiskano gradivo o tem, kako zmanjšati tveganja, je široko dostopno v klinikah in na drugih lokacijah, namenjenih ranljivim skupinam, kot so domovi za starejše. Informacije so na voljo tudi na spletu na spletišču ministrstva za zdravje in ženske ter na spletišču regionalnih zdravstvenih organov.

Nacionalni sistem opozarjanja postaja vse bolj znan na nacionalni ravni, predhodne izkušnje iz dveh regij (Štajerske in Koroške) pa so bile dobra podlaga za njegov razvoj v Avstriji.

V primeru dežel Štajerske in Koroške se vsem zadevnim akterjem pošlje ciljno usmerjeno elektronsko sporočilo s podrobno napovedjo, nasveti in povezavami za dodatne informacije. Podrobnosti so predstavljene v ustreznih načrtih. Na Štajerskem so na primer deželni zdravstveni organi razvili zbirko podatkov za obveščanje vseh ustreznih organizacij. Ta zbirka podatkov se izmenjuje z ZAMG in se uporablja kot distribucijski seznam za toplotna opozorila. Na začetku vroče sezone vse ustrezne organizacije na Štajerskem prejmejo splošne informacije o načrtu za zaščito pred vročino. Takoj ko je mogoče, se po aktiviranju opozorilne stopnje pošlje elektronsko sporočilo z regionalnimi napovedmi, vključno z informativnimi listi in dodatnimi ustreznimi informacijami.

V dunajski pokrajini preventivno opozarjanje na vročino v sodelovanju z ZAMG opozarja vse relevantne akterje na tem področju ter daje nasvete in predloge za ukrepe (dunajski toplotni vodnik) širši javnosti. Storitev toplotnega opozarjanja je bila razvita po vročinskem valu leta 2003 z različnimi akterji v mestu Dunaj, ZAMG, Medicinski univerzi in Dunajskem deželnem zavodu za zdravstveno zavarovanje. Od leta 2010 je za državljane Dunaja vzpostavljena preventivna storitev opozarjanja na vročino, ki opozarja v primeru, da je raven toplote presežena vsaj tri dni zapored. Informacije se državljanom posredujejo prek spletne strani mesta Dunaj in deželnih medijev.

Kako se bodo z nacionalnim sistemom opozarjanja dejansko zmanjšali škodljivi učinki na zdravje, bo težko oceniti, poleg kvantitativnega števila klikov na toplotna opozorila na nacionalni meteorološki službi (ZAMG) pa trenutno ni na voljo nobenih informacij. Sodelovanje pri razvoju načrta med nacionalno in regionalno ravnjo ter akterji v zdravstvenem sektorju bo omogočilo realistične ocene tveganja na podlagi informacij za zgodnje opozarjanje in tako zagotovilo hitrejši odziv v zdravstvenem sistemu.

Drugo pomembno vprašanje uspeha je uvedba različnih temperaturnih mejnih vrednosti, ki se uporabljajo za sprožitev sprememb v vsaki regiji. Vendar je to del načrta, o katerem bodo odločale province in nacionalna meteorološka služba (ZAMG), ki ima lahko koristi od bolj izpopolnjenih informacij.

Načrt v celoti financira ministrstvo za zdravje in ženske zadeve. Osebje, ki dela na tem načrtu, dela tudi na drugih področjih preprečevanja, zato je zelo težko oceniti stroške in vire, povezane z načrtom.

Po definiciji so koristi tega načrta preprečevanje škodljivih učinkov na zdravje. Merjenje teh koristi je težavno in še ni bilo analizirano ali izračunano, ker pa je načrt prvič v veljavi leta 2017, se bodo učinki spremljali in ocenjevali v prihodnjih letih.

Načrt za zaščito pred vročino je nacionalni načrt, ki so ga razvili, financirali in izvajali ministrstvo za zdravje in ženske ter vsi ustrezni akterji na področju zdravja in zgodnjega opozarjanja na nacionalni in regionalni ravni.

Po izkušnjah z vročinskim valom od leta 2003 je bil leta 2017 vzpostavljen avstrijski načrt za zaščito pred vročino, ki se bo uporabljal vsako leto.

Ukrepi, predvideni v načrtu, naj bi se nadaljevali dolgoročno. Revizija načrta je načrtovana po pridobitvi prvih izkušenj v prihodnjih poletnih obdobjih.

Sonja Spiegel
Deputy Head of Unit III/5
Ministry of Health and Woman´s Affairs
E-mail: sonja.spiegel@bmgf.gv.at