Socialna ranljivost za vročinske valove – od ocene do izvajanja prilagoditvenih ukrepov v Košicah in Trnavi na Slovaškem

Tako Trnava kot Košice se soočajo z naraščajočimi temperaturami. V Košicah je bilo od leta 1990 deset najtoplejših let v zadnjih 150 letih, povprečna letna temperatura med letoma 1881 in 2100 pa se je povečala za 1,6 °C. Število tropskih dni (povprečna temperatura nad 30 °C) se je v zadnjih 20 letih povečalo z 12 na 20 dni (v letu 2012 je bilo 37 dni), najvišja temperatura pa pogosto presega 34 °C. Podobno se v Trnavi poletja segrevajo, zime pa se se segrevajo (čeprav zimske temperature naraščajo počasneje kot poletne temperature). Letno število poletnih dni (povprečna temperatura nad 25 °C) naj bi se z 58 (1961–1990) povečalo na 100 (2051–2100). Število tropskih dni na leto se bo v istem obdobju povečalo z 12 na 36. Obe mesti bodo v prihodnosti verjetno prizadele daljše in hujše suše. Medtem ko se v Trnavi padavine nekoliko zmanjšujejo (večje pozimi), v Košicah skupna količina padavin ostaja stabilna, medtem ko je več močnih nalivov, ki bi lahko povzročili poplave, prepredene s sušnimi obdobji.

Trnava (približno 68.000 prebivalcev) je izjemno občutljiva na učinek mestnega toplotnega otoka zaradi svojega zgodovinskega značaja, povezanega z velikim deležem asfaltiranih površin, ki povečujejo vročinski stres v obdobjih visokih temperatur. V Košicah (približno 240.000 prebivalcev) velik delež prebivalcev živi v montažnih stanovanjskih blokih, ki so nagnjeni k pregrevanju pri visokih temperaturah.

Karpatski razvojni inštitut je v sodelovanju z lokalnimi organi izvedel oceno občutljivosti na visoke temperature celotnega mesta Trnava ter gosto poseljenega in materialno prikrajšanega okrožja Zapad (40.000 prebivalcev) v Košicah. Ocena je bila podlaga za razvoj vrste ukrepov za izboljšanje sposobnosti prilagajanja Trnave in Košic na podnebne spremembe in zlasti vročinske valove.

V Košicah se je župan samoupravnega mestnega okrožja Zapad odločil, da bo pripravil načrt za prilagajanje podnebnim spremembam. Zapad je relativno homogeno stanovanjsko območje, sestavljeno predvsem iz blokov stanovanj, zgrajenih iz montažnih elementov in slabo izoliranih. Kljub visoki gostoti prebivalstva je med stanovanjskimi bloki precej zelenih površin, zaradi česar je najbolj zelen del mesta Košice.

Prvič, karpatski razvojni inštitut je izvedel oceno ranljivosti. Za mrežne celice velikosti 200 m x 200 m so bili zbrani in analizirani naslednji kazalniki ranljivosti, izpostavljenosti in prilagoditvene zmogljivosti za opredelitev žarišč ranljivosti in tveganja v zvezi z vročinskimi valovi:

• Odstotek ljudi, starejših od 75 let in mlajših od 4 let;
• Odstotek ljudi, ki živijo v stanovanjih v zgornjem nadstropju;
• lokacija ranljivih ustanov (npr. jasli, vrtci, domovi za starejše);
• Raven toplotne izolacije montažnih stanovanjskih blokov;
• obseg tlakovanih območij brez sence;
• pokritost zelenih površin, zlasti razpoložljivost zelenih površin z drevesnimi krošnjami nad 60 % in površino nad 2 ha (ki se štejejo za najučinkovitejše pri hlajenju);
• hrapavost površine (višina in orientacija stavb);
• vzorec razporeditve temperature (na podlagi meritev med vročinskimi valovi);
• kroženje hladilnega zraka in katabatskega vetra (tj. naklon, hladen veter);
• Prisotnost klimatske naprave v mestnem prometu;
• Razpoložljivost zdravstvene pomoči med vročinskimi valovi.

Poleg tega je bila z lokalnimi prebivalci izvedena raziskava o ozaveščenosti o vročinskih valovih, poznavanju vedenja, ki zmanjšuje tveganje toplotnega stresa, zaznani potrebi po načrtovanju prilagajanja na njihovem območju ter o najprimernejših prilagoditvenih ukrepih.

Vsi dejavniki so bili ponderirani glede na njihov vpliv na tveganje visokih temperatur za zdravje ljudi na podlagi znanstvene literature in predstavljeni na zemljevidih. Kombinacija vseh dejavnikov je ustvarila splošno karto ranljivosti okrožja Zapad. Analiza je omogočila opredelitev območij, ki so še posebej ranljiva s socialnega vidika in izpostavljena visokim temperaturam. Rezultati so bili skupaj z rezultati ankete podlaga za strategijo, ki jo je vodila lokalna vlada, vključno z izvajanjem naslednjih vrst ukrepov:

• Izboljšano senčenje skozi vegetacijo in umetne strukture.
• hlajenje obstoječih javnih prostorov, vključno z: povečanje zelenih površin, oživitev obstoječih parkov in zelenih površin, uporaba drevesnih vrst, odpornih na podnebne spremembe, zmanjšanje zaprtih površin, gradnja in obnova elementov modre infrastrukture in vodnih fontan. Med različnimi posegi je bila izboljšana debelina zelenih sestojev v parkih s ciljem 60-odstotne pokritosti drevesnih krošenj.
• Hlajenje notranjih javnih prostorov, vključno z: izboljšana toplotna izolacija, vertikalno zelenje, senčenje prozornih odprtin, oken in zaslonov, zelene/odsevne strehe, določena uporaba klimatskih naprav v najbolj ranljivih objektih.
• Sistem zgodnjega opozarjanja na vročinske valove, razvit v sodelovanju z državnim zdravstvenim organom Slovaške.
• Informacijske in izobraževalne dejavnosti za državljane, povezane z varnim vedenjem med vročinskimi valovi.

Drug ukrep, vključen v lokalno strategijo, je bila vzpostavitev programa „podnebno korektnega odločanja“, tj. krepitev zmogljivosti javne uprave; uvedba mehanizmov, ki zagotavljajo upoštevanje podnebnih vprašanj pri načrtovanju in izdaji gradbenih dovoljenj.

V Trnavi je bil sprejet podoben pristop k oceni ranljivosti, podoben obseg prilagoditvenih ukrepov pa je bil razvit v načrtu za prilagajanje podnebnim spremembam. Poleg tega je bil nekdanji zanemarjeni odprt prostor, ki meji na stanovanjski blok, vrtec in dom za starejše (torej opredeljen kot lokacija, ki je zelo občutljiva na vročinske valove), spremenjen z odstranitvijo asfalta, sajenjem dreves (da bi dosegli 60-odstotno pokritost krošenj, ko drevesa dozorijo), gradnjo vodnjaka in zagotavljanjem novih klopi. To je privedlo do vabljivega zelenega prostora, ki ponuja počitek med vročinskimi valovi, ki ga lokalna skupnost uporablja tudi za druženje. Poleg tega so bili uvedeni trajnostni mestni drenažni sistemi za izboljšanje pronicanja in zadrževanja vode. Ocena učinkovitosti ukrepov je načrtovana pet let po zaključku projekta leta 2019.

Na mestni ravni Trnava spodbuja tudi vključevanje državljanov v prilagajanje z vzpostavitvijo občinskega proračuna (najmanj 10 000 EUR na leto) za vloge za nepovratna sredstva za prilagajanje. Prilagoditvene ukrepe lahko predlagajo posamezniki ali organizacije, podroben sklop meril pa zagotavlja, da so v skladu z načrtom prilagajanja mesta. Doslej se podpirajo predvsem dejavnosti ozaveščanja v lokalnih šolah.

Mesto Trnava je eno prvih mest na Slovaškem s sistematičnim pristopom k vplivom podnebnih sprememb. Načrt prilagajanja ne bo služil le kot orodje za boj proti vročinskim valom in učinkom mestnih toplotnih otokov; šteje se tudi za predpogoj za črpanje zunanjih sredstev iz EU v obdobju financiranja 2014–2020.

Oceno ranljivosti v podporo opredelitvi in izvajanju prilagoditvenih ukrepov je izvedel Karpatski razvojni inštitut, ki je razvil metodologijo in zagotovil strokovno vodstvo za projekt. V Košicah je župan občine Zapad zagotovil politično podporo projektu, javni uslužbenci pa so zagotovili potrebne podatke. Dodatno strokovno znanje sta zagotovila slovaški hidrometeorološki inštitut in regionalni urad za javno zdravje.

Lokalne oblasti so tesno sodelovale pri oceni ranljivosti v obeh mestih. Razvoj prilagoditvenih strategij (za 10–15 let) in akcijskih načrtov za prilagajanje (za 3 leta s konkretnimi prilagoditvenimi ukrepi ter dodeljenimi odgovornostmi in finančnimi sredstvi) je bil rezultat sodelovanja med Karpatskim razvojnim inštitutom in lokalnimi organi.

Med projektom v Košicah so bila opravljena posvetovanja z lokalnimi prebivalci (prek ankete) o njihovi zaznani potrebi po načrtovanju prilagajanja na njihovem območju in o najprimernejši vrsti prilagoditvenih ukrepov. Načrtovanje in izvajanje pilotnega projekta ozelenitve v Trnavi je izvedla lokalna oblast, vendar se je o zamisli posvetovala z okrožnim odborom, ki je vključeval lokalne prebivalce. Poleg tega lahko prebivalci in lokalne organizacije v Trnavi predlagajo prilagoditvene ukrepe, ki jih financira mesto prek participativnega proračunskega mehanizma.

Slovaška trenutno pregleduje svojo nacionalno prilagoditveno strategijo, vendar še ni pripravila nacionalnega akcijskega načrta za prilagajanje; pobuda v Košicah in Trnavi je bila izvedena brez nacionalnih predpisov. Zato imajo lokalni organi na nacionalni ravni le malo podpore za prilagajanje. Poleg Trnave in okrožja Zapad v Košicah sta doslej le Bratislava in Kezmarok razvila načrte prilagajanja. Zato je pripravljenost lokalnih organov, da vlagajo svoja sredstva v sistematičen proces prilagajanja, na splošno omejena.

Na mestni ravni so druge omejitve povezane z uradniki lokalnih organov, ki so preobremenjeni z njihovimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Tudi zaradi novosti teme prilagajanja podnebnim spremembam in njenega večspektralnega značaja jo predstavniki lokalnih oblasti težko obravnavajo.

Pomemben dejavnik uspeha je bila močna zavezanost vodstva mesta. V Košicah je bil močan omogočitveni dejavnik podpora lokalnega župana, ki ga je zanimala agenda za prilagajanje. V Trnavi sta interes lokalnih vladnih uradnikov za podnebne spremembe in pripravljenost na učenje spodbudila njihovo udeležbo na mednarodni konferenci Climate Change and Local Development – Challenge for Local Governments (Podnebne spremembe in lokalni razvoj – izziv za lokalne oblasti) (marec 2012, Bratislava). Po dogodku so predstavniki mesta Trnava aktivno iskali podporo pri pripravi akcijskega načrta za prilagajanje. Rešitev je bila najdena v skupnem projektu, ki ga vodi Karpatski razvojni inštitut in se ukvarja z oceno ranljivosti na visoke temperature in vročinske valove. Sodelovalna narava projekta je bila eden od dejavnikov uspeha. Razpoložljivost zunanjega financiranja je bila ključna tudi za dokončanje ocene ranljivosti in razvoj načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam.

V Košicah so bila sredstva za razvoj strategije prilagajanja Zapad zagotovljena v okviru projekta „Climcross Development: partnerstvo za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb na razvoj“, ki se izvaja v okviru programa čezmejnega sodelovanja Madžarska-Slovaška 2007–2013.

V Trnavi je financiranje zagotovil projekt Mesta, odporna na vplive podnebnih sprememb, ki ga je navdihnilo mesto Trnava in je bil financiran prek švicarskega finančnega mehanizma. S trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi se je financiral predvsem razvoj prilagoditvene strategije, za sadike dreves, ki jih je zasadilo in jih vzdržuje mesto Trnava, pa je bilo zagotovljenih 20 000 EUR. Proračunska shema nepovratnih sredstev/udeležbe, katere cilj je podpreti manjše prilagoditvene ukrepe (najmanj 10 000 EUR na leto), se financira iz mestnega proračuna.

Na Slovaškem ni pravnega okvira, ki bi posebej podpiral prilagajanje mest podnebnim spremembam. Glavni referenčni strateški dokument je slovaška nacionalna strategija prilagajanja, ki jo je vlada sprejela leta 2014. Trnava je od leta 2016 podpisnica Konvencije županov za podnebje in energijo s ciljem prilagajanja.

V Trnavi sta bila v obdobju 2013–2015 izvedena ocena ranljivosti in razvoj akcijskega načrta za prilagajanje. Ocena ranljivosti in priprava prilagoditvene strategije v Košicah sta trajali 13 mesecev, od začetka leta 2013 do sredine leta 2014. Postopoma se izvajajo različni prilagoditveni ukrepi.

Strategije prilagajanja v Košicah in Trnavi so odprti in živi dokumenti, ki jih je treba redno spremljati, ocenjevati in posodabljati. Veljati bi morali do 10 let.

City of Trnava
E-mail: info@trnava.sk

City Borough Košice Zapad
E-mail: info@kosicezapad.sk

Michal Schvalb
Carpathian Development Institute
E-mail: kri@kri.sk 

„Carpathian Development Institute“ in „Energia Klub Climate Policy Institute and Applied Communications (2017) Adaptation Best practices from the Višegrajske države“ (Inštitut za karpatski razvoj ter Inštitut za podnebno politiko in uporabno komunikacijo Energia Klub (2017) – Najboljše prakse v zvezi s prilagajanjem iz držav Višegrajske skupine).