Izvajanje akcijskega načrta Severne Makedonije za toplotno zdravje

Republika Severna Makedonija je majhna (25,713 km²⁾celinska država, ki se nahaja sredi balkanskega polotoka v južni Evropi. Kljub relativno majhni površini ima država raznoliko podnebje z osmimi podnebnimi regijami. V zadnjih 25 letih so bile opažene spremembe v globalnem podnebju. Analiza večletnih nihanj povprečne temperature kaže, da so bile v petdesetih letih prejšnjega stoletja na vseh meteoroloških postajah na celotnem ozemlju Severne Makedonije izmerjene relativno višje temperature zraka. Po tem obdobju je bilo 20 let razmeroma hladneje (1971–1993), v naslednjih letih pa je bila povprečna letna temperatura stalno višja od večletnega povprečja (USAID, 2018).

Kot je navedeno v tretjem nacionalnem sporočilu o podnebnih spremembah (2014), se razlike v povprečni letni temperaturi zraka za obdobje 1981–2010 v primerjavi z obravnavanim referenčnim obdobjem (1961–1990) gibljejo med 0,2 °C in 0,5 °C (odvisno od lokacije). Glede na podnebne scenarije (na podlagi posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o scenarijih emisij) je pričakovano zvišanje povprečne temperature za sredino stoletja (glede na referenčno obdobje 1986–2005) 1 °C, 2 °C oziroma 2,5 °C za scenarij nizke, srednje oziroma visoke temperature. Vsi trije scenariji emisij za bližnjo prihodnost (obdobje 2016–2035) predvidevajo zvišanje povprečne temperature za približno 1 °C v primerjavi s temperaturo v referenčnem obdobju (1986–2005).

Cilj HHAP je zmanjšati sedanjo in prihodnjo obolevnost in umrljivost, povezano z ekstremnimi temperaturami in vročinskimi valovi. Načrt in z njim povezan sistem opozarjanja se osredotočata zlasti na najranljivejše skupine prebivalstva: starejši, dojenčki in otroci do petega leta starosti, kronično bolne osebe, ljudje s prekomerno telesno težo, delavci na prostem in ljudje, ki so zaradi svojega socialno-ekonomskega statusa bolj ranljivi za učinke podnebnih sprememb (npr. brezdomci). Zdravstveni sistem v državi ima pomembno vlogo pri razvoju in izvajanju ukrepov za prilagajanje, preprečevanje in odzivanje na zdravstvena tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in sicer z:

• krepitev obstoječih javnozdravstvenih zmogljivosti za zgodnje odkrivanje in ustrezen odziv;
• predvidevanje posledic porajajočih se bolezni, ki bi lahko bile povezane s podnebnimi spremembami;
• Ozaveščanje prebivalstva o možnih povezavah med podnebnimi spremembami in zdravjem.

Akcijski načrt za toplotno zdravje je bil dokončan leta 2011, makedonska vlada pa ga je sprejela leta 2012. V okviru izvajanja načrta je bil vzpostavljen sistem toplotnih zdravstvenih opozoril. Sistem je še vedno aktiven in deluje v obdobju od 1. maja do 30. septembra. Njegovo delovanje vključuje naslednje organe:

• medvladni organ (ki ga sestavljajo ministrstvo za zdravje, inštitut za javno zdravje, inštitut za medicino dela in drugi ustrezni nacionalni deležniki), ki usklajuje opozarjanje na vročinske valove in je odgovoren za aktiviranje povezanih zelenih (vigilanca), rumenih (opozorilo/pripravljenost), oranžnih (toplotni val) in rdečih (izredne razmere) faz. Z lokalnimi zainteresiranimi stranmi se usklajuje tudi glede ukrepov, ki jih je treba izvesti.
• meteorološka agencija, ki ministrstvo za zdravje obvešča o dokazih o alarmnih stopnjah in operativno sporoča 24–48-urno opozorilo o vročinskih valovih, in
• agencija za javno zdravje, ki ocenjuje učinke vročinskih valov z opredeljenimi kazalniki, kot so navedeni v nacionalnem načrtu za vročinske valove (SCORCH, 2020).

Opozorilni sistem je del širšega pristopa, ki ga je zasnoval HHAP, in vključuje:

• priporočila za zmanjšanje izpostavljenosti toploti v zdravstvenih in socialnih ustanovah (ter posebni varstveni načrti za najranljivejše skupine prebivalstva);
• Komunikacijska strategija za obveščanje državljanov in ljudi, vključenih v zdravstveni in socialni sektor, o zaščitnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti med vročinskimi valovi. Strategija se zlasti sklicuje na zgoraj navedena priporočila;
• Dolgoročno načrtovanje pripravljenosti sistemov zdravstvenega in socialnega varstva, vključno z: načrtovanje in usposabljanje osebja, nenehno izboljševanje varovanja zdravja in ustvarjanje novih zelenih površin;
• Spremljanje in vrednotenje načrta: v sodelovanju z Université Catholique de Louvain (Belgija) je bila pripravljena nedavna raziskava (2020).
• Aplikacija za mobilne telefone Android za pravočasno zagotavljanje vročine in zdravstvenih opozoril ter s tem povezanih priporočil uporabnikom.

Institucija, ki je v celoti odgovorna za izvajanje akcijskega načrta za toplotno zdravje, je ministrstvo za zdravje. Komisija za spremljanje posledic toplotnega zdravja v okviru ministrstva za zdravje deluje od julija 2007, Komisija za podnebne spremembe in zdravje pa je bila ustanovljena junija 2009. Obe komisiji sta sodelovali pri pripravi HHAP in sodelujeta pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju načrta. Komisija za podnebne spremembe in zdravje deluje kot usklajevalni organ in je odgovorna za vključevanje drugih institucij v izvajanje dejavnosti, opisanih v načrtu. Komisija za spremljanje posledic za toplotno zdravje nadzoruje praktično izvajanje dejavnosti, zlasti tistih, ki so povezane z zagotavljanjem pravočasnih informacij državljanom in zdravstvenim delavcem. Priporoča se, da v tej komisiji in pri izvajanju načrta po potrebi sodelujejo osebe iz drugih ustreznih institucij. V zvezi s tem ustrezne institucije in drugi akterji vključujejo: zavodom za javno zdravje in centri za javno zdravje, zavodom za zdravje pri delu, centrom za krizno upravljanje, hidrometeorološkim inštitutom, direktoratom za zaščito in reševanje, oddelki za izboljšanje življenjskega okolja v občinah, ministrstvom za promet in komunikacije, ministrstvom za delo in socialno politiko, ministrstvom za izobraževanje in znanost, makedonskim Rdečim križem, mediji in nenazadnje nevladnimi sektorji.

V sedanji fazi izvajanja se je izkazalo, da ta sodelovalni pristop deluje učinkovito. Da bi se na primer okrepila pripravljenost na krizne razmere in izredne razmere, povezane s podnebnimi spremembami, je zadnja simulacijska vaja potekala 21.^novembra 2018 v Kumanovu. Ključne vključene institucije so bile ministrstvo za zdravje, splošna bolnišnica Strumica (pomemben regionalni bolnišnični center), služba za nujno medicinsko pomoč, center za krizno upravljanje, Rdeči križ, gasilske enote, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo in Svetovna zdravstvena organizacija. Pred simulacijsko vajo je bilo organiziranih nekaj pripravljalnih sestankov za določitev parametrov vaje, kot so pričakovane žrtve, sprožilni kazalniki za aktiviranje načrta za ukrepanje ob nesrečah, triaža in pretok pacientov ter odgovornosti osebja bolnišnic in služb nujne medicinske pomoči. Simulacija je organom omogočila preskušanje splošne pripravljenosti.

Izkušnje, pridobljene v pilotni fazi HHAP (2009–2011), so pokazale, da:

• informacije o vplivih podnebnih sprememb na zdravje je treba z znanstvenoraziskovalnega področja prevesti v jezike in časovne okvire, ki so pomembni za oblikovalce politik
• razpoložljivost nacionalnih podatkov o podnebnih spremembah in z njimi povezanih vplivih ter razumevanje velikih vrzeli v človeških zmogljivostih sta zelo pomembna;
• vključiti je treba vse ustrezne deležnike, njihove potrebe po informacijah pa se lahko razlikujejo.

Širše gledano bi bilo treba v skladu z izkušnjami, pridobljenimi s HHAP v Severni Makedoniji, za krepitev zdravja pred učinki, povezanimi s toploto,:

• maksimiranje sinergij z obstoječimi instrumenti in institucijami;
• priprava delovne sile v zdravstvenem in socialnem sektorju za odzivanje na zdravstvene posledice podnebnih sprememb in krepitev zdravstvenih storitev za pravočasno obravnavo dogodkov, povezanih s podnebjem;
• spodbujanje upoštevanja zdravstvenih vprašanj in s tem povezanih odzivov v drugih sektorjih;
• Krepitev zmogljivosti delovne sile v sektorju zdravstvenega in socialnega varstva. V zvezi s tem je bil uveljavljen zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije št. 92/07), da bi se zagotovilo izvajanje ukrepov iz nacionalnega načrta vročinskih valov za zaščito zdravja delavcev med vročinskim valom.

Severna Makedonija je sodelovala v dvoletnem (2009–2011) projektu Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom „Zaščita zdravja pred podnebnimi spremembami“. To je bila pobuda sedmih držav (Albanija, Kazahstan, Kirgizistan, Ruska federacija, Tadžikistan, Severna Makedonija in Uzbekistan), ki jo je financirala mednarodna podnebna pobuda nemškega zveznega ministrstva za okolje, ohranjanje narave in jedrsko varnost. Splošni cilj projekta je bil okrepiti zmogljivosti za razumevanje tveganj za zdravje zaradi podnebnih sprememb in odzivanje nanje ter razviti akcijski načrt za toplotno zdravje. V okviru projekta je študija SZO v državi pokazala, da je mogoče primerjati stroške škode zaradi povečanja števila primerov bolezni in smrti, ki niso bili preusmerjeni na stroške prilagajanja. Letni stroški prilagoditvenih ukrepov za toplotno zdravje so bili ocenjeni na 12 milijonov enot lokalne valute (LCU) v primerjavi s stroški škode za zdravje (zaradi povečanja števila primerov bolezni in smrti) v višini 170 milijonov LCU na leto (SZO,2013).

Nacionalni akcijski načrt za toplotno zdravje je vlada Severne Makedonije potrdila leta 2011. Uradno je povezan s strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam na področju zdravja (2011).

Vlada je akcijski načrt za toplotno zdravje sprejela leta 2011 po uspešnem poskusnem izvajanju posebnih ukrepov za toplotno zaščito poleti 2010. V okviru izvajanja načrta je bil vzpostavljen opozorilni sistem za zdravstveno varstvo, ki še vedno deluje.

Trenutno ni načrtov za revizijo HHAP. Sistem zdravstvenega opozarjanja na vročino deluje vsako leto od 1. maja do 30. septembra. Pričakuje se, da bo še naprej deloval in se posodabljal.

Mihail Kochubovski
Head of Sector of Environmental Health Institute of Public Health of the Republic of North Macedonia
Str. 50 Divizija No.6 1000
Skopje
Republic of North Macedonia
E-mail: kocubov58@yahoo.com 

Akcijski načrt za toplotno zdravje Severne Makedonije, Inštitut za okoljsko zdravje Republike Severne Makedonije in Regionalni urad SZO za Evropo