Prilagajanje na sušo v mokriščih regije Atika v Grčiji

Regija Atika je pozvana k združevanju potreb, ki izhajajo iz prenaseljenosti ljudi, različnih človekovih dejavnosti in pogosto konkurenčne rabe zemljišč, z ustreznim in trajnostnim upravljanjem ter varstvom naravnega okolja. Mokrišča so pomemben element naravnega okolja. So pomembni ekosistemi za ohranjanje različnih vrst. Poleg tega zagotavljajo kulturne ekosistemske storitve kot rekreacijska, arheološka in kulturna območja. Zagotavljajo tudi regulacijo ekosistemskih storitev (z blaženjem suš in zaščito pred naraščajočimi poplavami) in zagotavljanje ekosistemskih storitev (s shranjevanjem vode in zagotavljanjem oskrbe s hrano). Na ta način mokrišča varujejo človeška življenja in njihove gospodarske dejavnosti (npr. kmetijstvo, turizem, ribištvo). Na ozemlju regije Atika je še vedno več kot 100 mokrišč, vključno z: potoki in njihova rečna ustja, obalna močvirja in lagune, jezera in zgrajena mokrišča (ki jih je ustvaril človek). Zdaj so „otoki z veliko biotsko raznovrstnostjo“ v zelo degradiranem okolju in prebivalcem regije Atika ponujajo priložnost, da ostanejo v stiku z naravo.

Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe poslabšale obstoječe vplive, ki izhajajo iz človekovih dejavnosti, kar bo dodatno obremenilo te habitate. Projekt OrientGate (2012–2014), ki ga sofinancira program transnacionalnega sodelovanja EU za jugovzhodno Evropo, je omogočil prvi vpogled v ranljivost te regije za sušo. Glede na rezultate projekta se pričakuje, da se bo ranljivost za sušo do leta 2100 povečala z nizkih na zmerne ravni po scenariju emisij A1B Medvladnega panela za podnebne spremembe (scenarij srednjih/visokih emisij, podoben novejšemu scenariju RCP 6.0). Po enakem scenariju je bilo jeseni po vsej regiji napovedano tudi zmanjšanje padavin do leta 2100, medtem ko je bilo spomladi napovedano rahlo povečanje. Novejši podatki kažejo, da bodo ravni globalnega segrevanja, višje od 1,5 °C do 2 °C, povzročile večji pritisk na vodne vire sredozemske regije. Verjetnost skrajnih in pogostejših meteoroloških, hidroloških in kmetijskih suš se bo verjetno znatno povečala, pri čemer bodo suše v številnih sredozemskih regijah pet- do desetkrat pogostejše (prvoporočilo o sredozemski oceni, 2020). Pričakuje se, da bo ta pojav resno vplival na mokrišča v Atiki, saj se večina teh mokrišč napaja z dežjem. Poleg tega se zaradi sinergije vse slabših sušnih razmer in antropogenih posegov pričakuje, da bo večina mokrišč v Atiki utrpela zmerne do velike posledice. Regionalni načrt za prilagajanje podnebnim spremembam (RePACC)vključuje posodobljeno oceno ranljivosti/analizo tveganja v več sektorjih, vključno z biotsko raznovrstnostjo/gozdarskimi ekosistemi in vodnimi viri/poplavami. Uporabljajo scenarija RCP4.5 in RCP8.5 za dve prihodnji obdobji (2031–2050 in 2081–2100), kar potrjuje nujnost sprejetja ukrepov za reševanje mokrišč pred podnebnimi spremembami.

Hkrati ugotovitve kažejo, da imajo agencije, ki sodelujejo pri ohranjanju mokrišč Atike, srednje visoko sposobnost prilagajanja. Zlasti je pomanjkljivo poznavanje mokriščnih ekosistemov in njihovih storitev, pomanjkanje izkušenj pri uporabi in razlagi podnebnih parametrov, nizka stopnja mrežnega povezovanja ter izmenjave izkušenj in dobrih praks, srednja raven operativne zmogljivosti pristojnih agencij in razpoložljivost sredstev za izvajanje prilagoditvenih ukrepov. Hkrati pa civilna družba v regiji Atika pridobiva visoko raven razumevanja vloge mokrišč pri kakovosti življenja.

Za ohranitev mokrišč Atike sta bila v okviru projekta OrientGate pripravljena prilagoditvena strategija in akcijski načrt. Ti dokumenti politike naj bi zmanjšali skupne učinke antropogenih posegov in podnebnih sprememb na mokrišča. Prav tako se pričakuje, da bodo izboljšale zmogljivost različnih zainteresiranih strani za spopadanje s podnebnimi spremembami.

V Atiki je bilo zabeleženih več kot 100 mokrišč, ki vključujejo potoke in estuarije, obalna močvirja in lagune, jezera in umetna mokrišča. Njihov pomen je v njihovih ekoloških in ohranitvenih vrednotah ter ekosistemskih storitvah za blaginjo ljudi. Strateške prednostne naloge za izboljšanje naravnega okolja in kakovosti življenja državljanov so: ohraniti in/ali obnoviti mokrišča, izboljšati njihovo ekološko povezanost z „zelenim pasom“ in podpreti njihovo uporabo za rekreacijo. Cilj projekta OrientGate je bil pripraviti strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam in akcijski načrt, ki: (i) vključujejo spremljanje in ocenjevanje okoljske kakovosti mokrišč v regiji Atika, (ii) preučujejo poslabšanje suše v prihodnosti in (iii) uveljavijo izvajanje vrste ukrepov, ki zmanjšujejo regionalno ranljivost mokrišč za podnebne spremembe.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam, pripravljena v okviru projekta Orientgate, temelji na sedmih oseh. Za vsakega od njih je bilo v „Akcijskemnačrtu za mokrišča v Atiki“določenih več ukrepov z različnimi prednostnimi nalogami. Osrednji koncept teh ukrepov je ohranjanje in obnova mokrišč pred vplivi podnebnih sprememb. Zdrava mokrišča pa lahko pomagajo zaščititi pred sušo in ekstremnimi dogodki, kar je pomemben vir za prilagajanje.

• AXIS I – Izboljšanje znanja o mokriščih Atike in učinkih podnebnih sprememb: Ukrep Ι-1: stalno bogatenje znanja o mokriščih Atike kot „otokih z veliko biotsko raznovrstnostjo“ in kot sestavnih elementih (zelena in modra infrastruktura) mestnega in zunajmestnega prostora; Ukrep II-2: ocena in redno posodabljanje podnebnih kazalnikov za sušo/pomanjkanje vode in poplave z modeli za napovedovanje podnebja za ozemlje regije Atika ter preučitev vplivov na biotsko raznovrstnost; Ukrep I-3: Zagotoviti dostop do podatkov in informacij o mokriščih v Atiki in podnebnih kazalnikih ter spremljati izvajanje strategije.
• AXIS II – Ohranjanje in obnova mokriščnih ekosistemov Atike in njihovih storitev ter prilagajanje podnebnim spremembam: Ukrep II-1: razmejitev mokrišč in določitev zavarovanih območij; Ukrep II-2: Varovati, varovati, ohranjati in obnavljati; Ukrep II-3: Ohranjanje in trajnostno upravljanje mokrišč omrežja Natura 2000.
• AXIS III – Trajnostna raba vodnih virov: Ukrep II-1: Preprečevanje in zmanjševanje industrijskega onesnaževanja.
• AXIS IV – Predpisi o rabi zemljišč: Ukrep ΙV-1: Spodbujanje koncepta kompaktnega in neonesnažujočega mesta.
• AXIS V – Informacije, ozaveščenost in ekoturizem: Ukrep V-1: okrepitev programov obveščanja in ozaveščanja javnosti o mokriščih v Atiki in prilagajanju podnebnim spremembam; Ukrep V-2: izobraževanje za mokrišča in prilagajanje podnebnim spremembam; Ukrep V-3: Poudarite bogastvo mokrišč v Atiki, izboljšajte možnosti za rekreacijo in ekoturizem.
• AXIS VI – Izboljšanje sposobnosti prilagajanja v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem mokrišč: Ukrep VI-1: Krepitev javne uprave in lokalne uprave v postopku odločanja ter izvajanja politik, ukrepov in zakonodaje o mokriščih.
• AXIS VII - Integracija ohranjanja mokrišč v podjetjih: Ukrep VIΙ-1: Spodbujanje inovacij in podjetništva na področju ohranjanja mokrišč, spodbujanje podjetij k sprejetju praks in dejavnosti, ki koristijo ohranjanju mokrišč, ter izogibanje praksam in dejavnostim, ki negativno vplivajo na mokrišča.

Od septembra 2015 do aprila 2017 je bil dosežen določen napredek pri izvajanju akcijskega načrta (ukrep I-I akcijskega načrta za mokrišča v Atiki) v okviru projekta „Izboljšanjeznanja in ozaveščanje o obnovi mokrišč v regiji Atika“,ki se financira iz programa Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za celostno upravljanje morskih in celinskih vodnih virov. Projekt naj bi povečal znanje in ozaveščenost o mokriščih Atike kot ekosistemih, povezanih z vodo, ki se soočajo z resnimi okoljskimi težavami in izgubo biotske raznovrstnosti.

Glavni rezultati projekta so bili izboljšan dostop do okoljskih informacij, potrebnih za zaščito in obnovo mokrišč, s povečanim znanjem in ozaveščenostjo o vrednosti mokrišč za prilagajanje podnebnim spremembam. Pripravljena je bila zlasti znanstvena dokumentacija za opredelitev in razmejitev 50 mokrišč, skupaj z analizo biotske raznovrstnosti, glavnih groženj in predlogov za sanacijo.

Informacije o mokriščih so bile shranjene v prosto dostopni spletni podatkovni zbirki. Razvita je bila spletna platforma GIS za prikaz različnih prostorskih podatkov, spletni atlas pa prikazuje slike in zgodbe mokrišč Atike z opisom njihove okoljske vrednosti in vzpostavljenih ohranitvenih ukrepov.

Za štiri vodna telesa je bila pripravljena podrobna ocena kakovosti vode, stanja ohranjenosti mokrišč in potreb upravljanja voda: Vourkari (obalno mokrišče v občini Megara) in jezero Koumoundourou (v občini Aspropyrgos) v regiji Zahodna Atika, ustje potoka Pikrodafni (v južnih Atenah) in narodni park Schinias (obalno mokrišče, ki je del omrežja EU Natura 2000) v regiji Vzhodna Atika.

Poleg tega je bila v okviru projekta Obzorje 2020 SWOS pripravljena raziskovalna študija (Hatziiordanou et al. 2019). Razkrila je potencial mokrišč, da delujejo kot ključne krajinske značilnosti (tj. odskočna deska), ki lahko izboljšajo povezljivost in odpornost omrežja Natura 2000 regije Atika proti podnebnim spremembam. Rezultati raziskav bi lahko pripomogli k prednostni obravnavi ohranjanja in obnove v okviru zahteve politike EU na področju biotske raznovrstnosti po skladnem omrežju Natura 2000 in preprečevanju neto izgub.

Kot del dejavnosti za izvajanje ukrepa II-1 akcijskega načrta za mokrišča v Atiki je bilo mokrišče Vourkari po okoljski opredelitvi marca 2017 s predsedniškim odlokom zasnovano kot „regionalni park“. Poleg tega je bila uradna razmejitev 15 mokrišč dokončana in vključena v nacionalno zakonodajo (zakon št. 4559 iz avgusta 2018), ki zajema skupno površino več kot 460 ha. Zakon prepoveduje vsa gradbena dovoljenja in vse dejavnosti, ki poslabšujejo ekološko stanje mokrišč, vključno z odvajanjem vode. To podpira ohranjanje mokrišč pred kombiniranimi vplivi podnebnih sprememb in človekovih dejavnosti.

Poleg tega so bile organizirane pobude za okoljsko ozaveščanje in usposabljanja, da bi se ustvaril prostor za sodelovanje, v katerem različne zainteresirane strani prispevajo k boljšemu upravljanju mokrišč v perspektivi, usmerjeni v prihodnost, v kateri bodo prevladovale podnebne spremembe (glej oddelek o sodelovanju zainteresiranih strani).

Regija Atika je od začetka projekta OrientGate vključila številne deležnike in izvedla več ukrepov za povečanje ozaveščenosti o vrednosti mokrišč, tudi v okviru podnebnih sprememb, prek medijev, delavnic, seminarjev za usposabljanje in informativnih srečanj. Tako sta strategija in načrt za prilagajanje mokrišč sledila širokemu participativnemu procesu. Regionalna oblast Atike je vodila celoten proces in pripravila časovni načrt za spodbujanje izvajanja ukrepov načrta, grški center za mokrišča Biotope pa je zagotovil znanstveno podporo. Sodelovanje se je razširilo na centralne, regionalne in lokalne službe in organe, raziskovalne agencije, okoljske organizacije in državljane. Čeprav so sodelovali v manjši meri, so zagotovili svoje znanje, izkušnje in prakse v okviru procesa prilagajanja.

Kar zadeva dejansko izvajanje akcijskega načrta, so ustrezni organi centralna vlada za vprašanja, povezana z zakonodajo, in lokalne uprave (regija Atika in njene občine) za izvajanje ukrepov. Za nekatera mokrišča v Atiki, ki so opredeljena kot območja Natura 2000, je upravni organ narodnega parka Schinias Marathon, Hymettusa in jugovzhodne Atike tudi ustrezen organ za izvajanje akcijskega načrta.

Konec leta 2014 je bil organiziran izobraževalni seminar „Strategija prilagajanja za mokrišča v Atiki: ocena indeksa ranljivosti mokrišč“ in dogodek za odprto razširjanje informacij. Na seminarju se je približno 30 udeležencev iz javnih služb regije Atika, nevladnih organizacij, raziskovalnih inštitutov in udeležencev iz drugih držav (Srbije in Romunije) udeležilo praktičnega usposabljanja o metodologiji ocenjevanja kazalnikov ranljivosti mokrišč. Med dogodkom za razširjanje informacij je približno 80 udeležencev prejelo informacije o pričakovanem povečanju ranljivosti mokrišč Atike za sušo in o akcijskem načrtu za prilagajanje. Sodelovali so lokalni in nacionalni organi, nevladne organizacije, raziskovalne ustanove in deležniki iz drugih sektorjev, kot so arheologi.

Regija Atika je leta 2015 izvedla satelitski dogodek v okviru zelenega tedna 2015 z naslovom Povečanje podpore za obnovo mokrišča Brexiza v regiji Atika v Grčiji. Med tem dogodkom je skoraj 90 obiskovalcev doživelo biotsko raznovrstnost mokrišča Brexiza in pomembno arheološko najdišče rimskega velikega templja egiptovskih bogov. Na tem dogodku se je začel dialog o obnovi mokrišč Brexiza in varstvu biotske raznovrstnosti ter o izvajanju akcijskega načrta za prilagajanje za regijo Atika.

Vse te dogodke je organizirala regija Atika, znanstveno pa jih je podprl grški center za mokrišča Biotope. Udeleženci so bili zelo motivirani in so pokazali veliko zanimanje za povečanje znanja in zmogljivosti, da bi lahko sprejeli ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje mokrišč.

Regija Atika je bila tudi eden glavnih nosilcev projekta, financiranega z nepovratnimi sredstvi EGP in Norveške (izboljšanjeznanja in ozaveščanje o obnovi mokrišč v regiji Atika). Regionalna vlada je sodelovala z drugimi partnerji, kot so Prirodoslovni muzej Goulandris – grški biotop/center za mokrišča, upravni organ narodnega parka Schinias Marathon in donatorski partner (norveški inštitut za biogospodarske raziskave – NIBIO). Organiziranih je bilo več javnih dogodkov za predstavitev ugotovitev in rezultatov projekta.

Druge dejavnosti sodelovanja deležnikov so bile izvedene za pripravo regionalnega načrta za prilagajanje podnebnim spremembam (RePACC)v Atiki, ki ocenjuje ranljivost in analizira podnebne spremembe v več sektorjih (kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, vodni viri itd.). Videokonferenca julija 2020 je bila posebej osredotočena na sektor biotske raznovrstnosti, vključno z mokrišči v Atiki, na njej pa so sodelovali glavni deležniki javne uprave in znanstveniki, ki so delali na tem področju. O RePACC Atike in njeni strateški presoji vplivov na okolje so potekala javna posvetovanja, organi pa so ju odobrili.  Regionalni svet Atike je RePACC dokončno odobril decembra 2022.

Dejavniki, ki so bili odločilni za uspešno zasnovo strategije in načrta prilagajanja, so temeljili predvsem na veliki zavezanosti akterjev regionalnega upravljanja. Koordinator strategije in načrta je bil direktorat za okolje regije Atika. Ta regionalni organ je neposredno odgovoren za pripravo smernic okoljske politike na regionalni ravni, ki se osredotočajo na ohranjanje in varstvo mokrišč, tudi z vidika podnebnih sprememb.

Oblikovanje strategije in akcijskega načrta za prilagajanje mokrišč je potekalo po participativnem postopku. Zgodnja angažiranost in tesno sodelovanje z različnimi deležniki sta bila: centralne, regionalne in lokalne službe, drugi organi, raziskovalne agencije, okoljske organizacije in zainteresirani državljani. K ukrepanju so bili pozvani z intervjuji, informativnimi srečanji, delavnicami in seminarji za usposabljanje. Izmenjane so bile izkušnje; zabeležene so bile slabosti in dobre/slabe prakse pri upravljanju in varstvu bogastva biotske raznovrstnosti mokrišč v Atiki; Spodbujala se je tudi vrednost ohranjanja mokrišč in potreba po prilagajanju podnebnim spremembam.

Financiranje EU (iz programa transnacionalnega sodelovanja 2007–2013 Jugovzhodna Evropa za projekt Orientgate ter nepovratnih sredstev EGP in Norveške) je bilo odločilno za pripravo prilagoditvene strategije in akcijskega načrta za regijo Atika ter za njeno postopno izvajanje v naslednjih letih.

Uspeh akcijskega načrta za mokrišča v Atiki je bil dokazan z dejstvom, da je bil uporabljen kot izhodiščni dokument za novo regionalno programsko obdobje regije Atika. Zato so bili v program RePACC v Atiki in regionalni operativni program regije Atika za obdobje 2021–2027 vključeni posebni ukrepi.

Vse regije v Grčiji so bile pozvane, naj pripravijo svoj RePACC, nekatere od njih vključujejo ukrepe za zaščito mokrišč. Zato imajo izkušnje z Atiko velik potencial, da se ponovijo.

Drug dejavnik uspeha je povezan z razvojem nacionalne zakonodaje, saj zakon 4559 (avgust 2018) zajema skupno površino več kot 460 ha. Ta zakon prepoveduje vsa gradbena dovoljenja, drenažo ali druge dejavnosti, ki bi lahko poslabšale ekološko stanje mokrišč.

Pri pripravi prilagoditvene strategije in načrta ni bilo pomembnih ovir. Vendar se pričakuje, da bo izvajanje akcijskega načrta za prilagajanje mokrišč naletelo na več ovir. Ti se nanašajo na razpoložljivost sredstev, operativno zmogljivost vključenih služb in organov za izvajanje predlaganih prilagoditvenih ukrepov, ureditev rabe zemljišč za varstvo in obnovo mokrišč. Ukrepi, ki zahtevajo institucionalne spremembe ali regulativno zakonodajo, se lahko izvajajo z nadaljnjimi zamudami.

Pričakuje se, da bo izvajanje akcijskega načrta za prilagajanje ublažilo vplive kombiniranih učinkov antropogenih posegov in podnebnih sprememb na mokrišča Atike. Boljše varstvo mokrišč naj bi izboljšalo tudi njihove ekosistemske funkcije, kot so: (i) zaščita obal z zmanjšanjem vpliva valov in tokov; (ii) izboljšanje kakovosti vode z lovljenjem usedlin, hranil in strupenih snovi; (iii) podpora gospodarskim dejavnostim, odvisnim od mokrišč. Drugi pozitivni rezultati, ki izhajajo iz izvajanja akcijskega načrta, vključujejo: izboljšanje znanja o podnebnih spremembah in njihovem vplivu na vrste mokrišč, habitate in funkcije ekosistemov; krepitev okoljske ozaveščenosti in razvoj informacijskih centrov.

Razvoj in izvajanje strategije prilagajanja in akcijskega načrta za regijo Atika prispevata tudi k medagencijskemu in regionalnemu usklajevanju, medsektorskemu sodelovanju in institucionalni zmogljivosti za obravnavanje podnebnih sprememb.

Razvoj prilagoditvene strategije in akcijskega načrta za mokrišča v Atiki so sofinancirali projekt OrientGate in nacionalni skladi v skupni vrednosti 150 000 EUR. Ta znesek je vključeval potne stroške in stroške razširjanja.

Naslednji projekt „Izboljšanje znanja in ozaveščanje o obnovi mokrišč v regiji Atika“ je bil sofinanciran s 85 % nepovratnih sredstev EGP in Norveške ter 15 % iz nacionalnih sredstev (grški program javnih naložb), njegov skupni proračun pa je znašal približno 398.887 EUR.

Med drugim je bil v okviru navedenega projekta pripravljen časovni načrt (2017) za izvajanje horizontalnih ukrepov za mokrišča v Atiki in ukrepov za štiri vodna telesa. Ta vodna telesa so mokrišče Vourkari (od leta 2017 je označeno kot regionalni park), jezero Koumoundourou, ustje potoka Pikrodafni in narodni park Scinias. Glede na predhodne ocene v tem časovnem načrtu so stroški izvajanja teh dejavnosti/ukrepov znašali skoraj 10 milijonov EUR.

Akcijski načrt za mokrišča v Atiki je vključeval ukrepe in prednostne naloge, ki so bili predvideni v obstoječi zakonodaji in spadajo v obstoječe nacionalne strateške, politične in programske okvire, vključno z:

• nacionalni operativni načrt za okolje (2014–2020), ki zajema cilje in prednostne ukrepe za: sektor gospodarjenja z vodami in izvajanje načrtov gospodarjenja z vodami; ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti z boljšim upravljanjem območij omrežja EU Natura 2000; spodbujanje ekosistemskih storitev in zelene infrastrukture za prilagajanje podnebnim spremembam na podlagi naravnih rešitev in za obvladovanje poplavne ogroženosti.
• nacionalno strategijo in akcijski program za biotsko raznovrstnost, ki poudarja potrebo po ohranjanju mokrišč in prilagajanju podnebnim spremembam ter vključuje prednostne naloge, kot so razmejitev, obnova, raziskave učinkov podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter spodbujanje „otokov z veliko biotsko raznovrstnostjo“ v mestnih okoljih kot zelene infrastrukture.
• nacionalno zakonodajo o biotski raznovrstnosti in zlasti člene, ki urejajo določitev mokrišč kot zavarovanih območij.
• Osrednji načrt za Atene/Atico 2021, ki navaja mokrišča Atike (vključno z jezeri, rekami, potoki in njihovimi estuariji, izviri, lagunami in obalnimi močvirji) ter zajema ukrepe za njihovo pravno varstvo in spodbujanje kot zelene infrastrukture.
• Načrt upravljanja povodja – vodno območje Atika (v okviru izvajanja okvirne direktive o vodah), ki vključuje poseben ukrep za obnovo in spodbujanje mokrišč Atike.

Nedavno sta bila dva konkretna ukrepa akcijskega načrta za mokrišča v Atiki vključena v regionalni načrt za prilagajanje podnebnim spremembam v Atiki (RePACC, odobren 14. decembra 2022) in operativni program regije Atika za obdobje 2021–2027 (cilj politike 2 „bolj zelen prehod na nizkoogljično gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom“). RePACC je treba revidirati vsakih pet let.

Občine regije Atika so mobilizirane za sprejemanje prilagoditvenih ukrepov v okviru svojih lokalnih operativnih načrtov.

Strategija in akcijski načrt sta bila oblikovana med projektom OrientGate: 2012-2014. Prva faza izvajanja akcijskega načrta za mokrišča v Atiki je trajala pet let (2015–2020). Trenutna faza izvajanja načrta poteka v novem okviru politike regije Atika, v okviru RePACC in operativnega programa regije Atika za obdobje 2021–2027. Novi RePACC velja za naslednjo fazo akcijskega načrta. Vključevala je tri ukrepe, ki so neposredno povezani z mokrišči v Atiki in se bodo izvajali do leta 2018.

Prvotna strategija in akcijski načrt, oblikovana v okviru projekta Orientgate, sta trajala približno šest let (2014–2020). RePACC ima življenjsko dobo 5 let (2022–2027), nato pa naj bi bil revidiran. Ukrepi, ki se izvajajo za zaščito mokrišč, imajo nedoločen čas trajanja.

Eleni Fitoka
Greek Biotope Wetland Centre (EKBY)
14th kilometre Thessaloniki
Mihaniona, 57001 Thermi, Thessaloniki, Greece
Tel.: (30-231) 0473432
Email: helenf@ekby.gr

Antigoni Gkoufa
Attica Region
Polytechneiou 4, Athens, 104 33, Greece
Tel.: (30-231) 2101-133,-136
Email: antigoni.gkoufa@patt.gov.gr 

Strategija prilagajanja mokrišč Atike

Akcijski načrt za mokrišča v Atiki

Hatziiordanou L, Fitoka E, Hadjicharalampous E, Votsi N, Palaskas D, Malak D (2019) Indicators for mapping and assessment of ecosystem condition and of the ecosystem service habitat maintenance in support of the EU Biodiversity Strategy to 2020. Enega ekosistema 4: e32704. https://doi.org/10.3897/oneeco.4.e32704