Prilagajanje sušam v mokriščih regije Atika v Grčiji

Regija Atika je pozvana, naj združi potrebe, ki izhajajo iz prenaseljenosti ljudi, različnih človekovih dejavnosti in pogosto konkurenčne rabe zemljišč, z ustreznim in trajnostnim upravljanjem ter varstvom naravnega okolja. Mokrišča so pomemben element naravnega okolja. So pomembni ekosistemi za ohranjanje različnih vrst. Poleg tega zagotavljajo kulturne ekosistemske storitve kot območja za rekreacijo, arheološka in kulturna območja. Zagotavljajo tudi urejanje ekosistemskih storitev (z blaženjem suš in blažitvijo vse večjih poplav) in zagotavljanje ekosistemskih storitev (s shranjevanjem vode in zagotavljanjem preskrbe s hrano). Na ta način mokrišča varujejo človeška življenja in njihove gospodarske dejavnosti (npr. kmetijstvo, turizem, ribištvo). Na ozemlju regije Atika je še vedno več kot 100 mokrišč, vključno z: potoki in njihova estuarija, obalna močvirja in lagune, jezera in zgrajena (umetna) mokrišča. Zdaj so „otoki z visoko biotsko raznovrstnostjo“ v zelo degradiranem okolju in prebivalcem regije Atika . ponujajo priložnost, da ostanejo v stiku z naravo.

Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe zaostrile obstoječe vplive človekovih dejavnosti, kar bo dodatno obremenilo te habitate. Projekt OrientGate (2012–2014), ki ga sofinancira transnacionalni program sodelovanja EU za jugovzhodno Evropo, je zagotovil nekaj prvih vpogledov v ranljivost te regije za sušo. Glede na rezultate projekta se pričakuje, da se bo ranljivost zaradi suše do leta 2100 povečala z nizkih na zmerne ravni po scenariju emisij A1B IPCC (srednji/visoki scenarij emisij, blizu najnovejšega scenarija RCP 6.0). Po istem scenariju je bilo jeseni napovedano tudi zmanjšanje padavin po vsej regiji do leta 2100, medtem ko je bilo spomladi napovedano rahlo povečanje. Novejši podatki kažejo, da bodo ravni globalnega segrevanja, višje od 1,5 °C do 2 °C, povzročile večji pritisk na vodne vire v sredozemski regiji. Verjetnost ekstremnejših in pogostejših meteoroloških, hidroloških in kmetijskih suš se bo verjetno znatno povečala, saj bodo suše v številnih sredozemskih regijah pet- do desetkrat pogostejše (prvo poročilo o oceni stanja Sredozemlja, 2020). Pričakuje se, da bo ta pojav resno vplival na mokrišča v Atiki, saj jih večina napaja dež. Poleg tega se zaradi sinergije vse slabših sušnih razmer in antropogenih posegov pričakuje, da bo večina mokrišč v Atiki utrpela zmerne do velike posledice. Regionalni načrt za prilagajanje podnebnim spremembam (RePACC) vključuje posodobljeno oceno ranljivosti/analizo tveganja v več sektorjih, vključno z biotsko raznovrstnostjo/gozdarskimi ekosistemi in vodnimi viri/poplavami. Scenariji RCP4.5 in RCP8.5 se uporabljata za dve prihodnji obdobji (2031–2050 in 2081–2100), kar potrjuje nujnost sprejetja ukrepov za reševanje mokrišč pred podnebnimi spremembami.

Hkrati ugotovitve kažejo, da imajo agencije, vključene v ohranjanje mokrišč v Atiki, srednje prilagoditvene zmogljivosti. Zlasti ni zadostnega znanja o mokriščnih ekosistemih in njihovih storitvah, premalo izkušenj z uporabo in razlago podnebnih parametrov, nizka stopnja mreženja ter izmenjave izkušenj in dobrih praks, srednje visoka operativna zmogljivost pristojnih agencij in razpoložljivost sredstev za izvajanje prilagoditvenih ukrepov. Hkrati pa civilna družba v regiji Atika vse bolj razume vlogo, ki jo imajo mokrišča pri kakovosti življenja.

Projekt OrientGate je za ohranitev mokrišč v Atiki zagotovil prilagoditveno strategijo in akcijski načrt. Pričakuje se, da bodo ti dokumenti politike zmanjšali učinke skupnih učinkov antropogenih posegov in podnebnih sprememb na mokrišča. Pričakuje se tudi, da bodo izboljšale zmogljivosti različnih zainteresiranih strani za spopadanje s podnebnimi spremembami.

V Atiki je bilo zabeleženih več kot 100 mokrišč, ki vključujejo potoke in estuarije, obalna močvirja in lagune, jezera in umetna mokrišča. Njihov pomen je v njihovih ekoloških in ohranitvenih vrednotah ter ekosistemskih storitvah za blaginjo ljudi. Strateške prednostne naloge za izboljšanje naravnega okolja in kakovosti življenja državljanov so: ohraniti in/ali obnoviti mokrišča, izboljšati njihovo ekološko povezljivost z „zelenim pasom“ in podpreti njihovo uporabo za rekreacijo. Cilj projekta OrientGate je bil pripraviti strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam in akcijski načrt, ki: (i) vključujejo spremljanje in ocenjevanje okoljske kakovosti mokrišč v regiji Atika, (ii) preučujejo poslabšanje suše v prihodnosti in (iii) izvajajo vrsto ukrepov, ki zmanjšujejo regionalno ranljivost mokrišč za podnebne spremembe.

Strategija za prilagajanje podnebnim spremembam, pripravljena v okviru projekta Orientgate, temelji na sedmih oseh. Za vsakega od njih je bilo v „Akcijskem načrtu za mokrišča v Atiki“določenih več ukrepov z različnimi prednostnimi nalogami. Osrednji koncept teh ukrepov je ohranjanje in obnova mokrišč pred vplivi podnebnih sprememb. Zdrava mokrišča pa lahko pripomorejo k zaščiti pred sušo in ekstremnimi dogodki ter so pomemben vir za prilagajanje.

• AXIS I – Izboljšanje znanja o mokriščih v Atiki in vplivih podnebnih sprememb: Ukrep I-1: stalno bogatenje znanja o mokriščih Atike kot „otokih z visoko biotsko raznovrstnostjo“ in kot sestavnih elementih (zelena in modra infrastruktura) mestnega in zunajmestnega prostora; Ukrep II-2: ocenjevanje in redno posodabljanje podnebnih kazalnikov za sušo/pomanjkanje vode in poplave z modeli za napovedovanje podnebja za ozemlje regije Atika ter preučevanje vplivov na biotsko raznovrstnost; Ukrep I-3: Zagotoviti dostop do podatkov in informacij o mokriščih v Atiki in podnebnih kazalnikih ter spremljati izvajanje strategije.
• AXIS II – Ohranjanje in obnova mokriščnih ekosistemov v Atiki in njihovih storitev ter prilagajanje podnebnim spremembam: Ukrep III-1: razmejiti mokrišča in določiti zavarovana območja; Ukrep II-2: Varovati, varovati, ohranjati in obnavljati; Ukrep III-3: Ohranjanje in trajnostno upravljanje mokrišč omrežja Natura 2000.
• AXIS III – Trajnostna raba vodnih virov: Ukrep III-1: preprečevanje in zmanjševanje industrijskega onesnaževanja.
• AXIS IV – Predpisi o rabi zemljišč: Ukrep IV-1: Spodbujanje koncepta kompaktnega in neonesnažujočega mesta.
• AXIS V - Informacije, ozaveščenost in ekoturizem: Ukrep V-1: okrepitev programov obveščanja in ozaveščanja javnosti o mokriščih v Atiki in prilagajanju podnebnim spremembam; Ukrep V-2: izobraževanje za mokrišča in prilagajanje podnebnim spremembam; Ukrep V-3: Izpostavite bogastvo mokrišč v Atiki, izboljšajte možnosti za rekreacijo in ekoturizem.
• AXIS VI – Izboljšanje sposobnosti prilagajanja v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem mokrišč: Ukrep VI-1: Krepitev javne uprave in lokalne uprave v postopku odločanja ter izvajanje politik, ukrepov in zakonodaje o mokriščih.
• AXIS VII – Vključevanje ohranjanja mokrišč v podjetjih: Ukrep VIΙ-1: Spodbujanje inovacij in podjetništva na področju ohranjanja mokrišč, spodbujanje podjetij k sprejetju praks in dejavnosti, ki koristijo ohranjanju mokrišč, ter izogibanje praksam in dejavnostim, ki negativno vplivajo na mokrišča.

Od septembra 2015 do aprila 2017 je bil dosežen določen napredek pri izvajanju akcijskega načrta (ukrep I-I akcijskega načrta za mokrišča v Atiki) v okviru projekta „Izboljšanje znanja in povečanje ozaveščenosti o obnovi mokrišč v regiji Atika“, ki se financira iz programa Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za integrirano upravljanje morskih virov in virov celinskih voda. Projekt naj bi povečal znanje in ozaveščenost o mokriščih Atike kot ekosistemih, povezanih z vodo, ki se soočajo z resnimi okoljskimi težavami in izgubo biotske raznovrstnosti.

Glavni rezultati projekta so bili izboljšan dostop do okoljskih informacij, potrebnih za zaščito in obnovo mokrišč, z boljšim znanjem in ozaveščenostjo o vrednosti mokrišč za prilagajanje podnebnim spremembam. Pripravljena je bila zlasti znanstvena dokumentacija za opredelitev in razmejitev 50 mokrišč, ki so jo spremljali analiza biotske raznovrstnosti, glavne grožnje in predlogi za sanacijo.

Informacije o mokriščih so bile shranjene v prosto dostopni spletni podatkovni zbirki. Za prikaz različnih prostorskih podatkov je bila razvita spletna platforma GIS, na spletnem atlasu pa so prikazane slike in zgodbe mokrišč v Atiki, ki opisujejo njihovo okoljsko vrednost in vzpostavljene ohranitvene ukrepe.

Za štiri vodna telesa je bila pripravljena podrobna ocena kakovosti vode, stanja ohranjenosti mokrišč in potreb po upravljanju voda: Vourkari (obalno mokrišče v občini Megara) in jezero Koumoundourou (v občini Aspropyrgos) v zahodni Atiki, ustje potoka Pikrodafni (v južnih Atenah) in narodni park Schinias (obalno mokrišče, ki je del omrežja Natura 2000 EU) v vzhodni Atiki.

Poleg tega je bila v okviru projekta SWOS programa Obzorje 2020 pripravljena raziskovalna študija (Hatziiordanou et al. 2019). Razkrila je potencial mokrišč, da delujejo kot ključne krajinske značilnosti (tj. odskočna deska), ki lahko izboljšajo povezljivost in odpornost omrežja Natura 2000 v regiji Atika proti podnebnim spremembam. Rezultati raziskav bi lahko bili koristni pri prednostnem razvrščanju ohranjanja in obnove v okviru zahteve politike EU na področju biotske raznovrstnosti po skladnem omrežju Natura 2000 in doseganju neto izgube.

V okviru dejavnosti za izvajanje ukrepa II-1 akcijskega načrta za mokrišča v Atiki je bilo mokrišče Vourkari po okoljski opredelitvi marca 2017 s predsedniškim odlokom zasnovano kot „regionalni park“. Poleg tega je bila dokončana uradna razmejitev 15 mokrišč in vključena v nacionalno zakonodajo (zakon št. 4559 iz avgusta 2018), ki zajema skupno površino več kot 460 ha. Zakon prepoveduje vsa gradbena dovoljenja in vse dejavnosti, ki poslabšujejo ekološko stanje mokrišč, vključno z odvajanjem vode. To podpira ohranjanje mokrišč pred skupnimi vplivi podnebnih sprememb in človekovih dejavnosti.

Poleg tega so bile organizirane pobude za ozaveščanje o okolju in dogodki za usposabljanje, da bi se ustvaril prostor za sodelovanje, v katerem različni deležniki prispevajo k boljšemu upravljanju mokrišč v perspektivi prihodnosti, v kateri prevladujejo podnebne spremembe (glej oddelek o vključevanju deležnikov).

Regija Atika je od začetka projekta OrientGate vključila številne deležnike in izvedla več ukrepov za povečanje ozaveščenosti o vrednosti mokrišč, tudi v okviru podnebnih sprememb, in sicer z mediji, delavnicami, seminarji za usposabljanje in informativnimi srečanji. Zato sta strategija in načrt za prilagajanje mokrišč sledila obsežnemu participativnemu procesu. Regionalna uprava Atike je vodila celoten postopek in pripravila časovni načrt za spodbujanje izvajanja ukrepov iz načrta, medtem ko je grški center za mokrišča biotopov zagotovil znanstveno podporo. Sodelovanje se je razširilo na centralne, regionalne in lokalne službe in organe, raziskovalne agencije, okoljske organizacije in državljane. Čeprav so v manjšem obsegu sodelovali, so v procesu prilagajanja zagotovili svoje znanje, izkušnje in prakse.

Kar zadeva dejansko izvajanje akcijskega načrta, so ustrezni organi centralna vlada za vprašanja, povezana z zakonodajo, in lokalne uprave (regija Atika in njene občine) za izvajanje ukrepov. Za nekatera mokrišča v Atiki, ki so opredeljena kot območja Natura 2000, je upravni organ narodnega parka Schinias Marathon, Hymettusa in jugovzhodne Atike prav tako pomemben organ za izvajanje akcijskega načrta.

Konec leta 2014 je potekal seminar za usposabljanje z naslovom Strategija prilagajanja za mokrišča v Atiki: ocena indeksa ranljivosti mokrišč“ in potekala je odprta prireditev za razširjanje informacij. Na seminarju se je približno 30 udeležencev iz javnih služb regije Atika, nevladnih organizacij, raziskovalnih inštitutov in udeležencev iz drugih držav (Srbije in Romunije) udeležilo praktičnega usposabljanja o metodologiji ocenjevanja kazalnikov ranljivosti mokrišč. Na dogodku za razširjanje informacij je približno 80 udeležencev prejelo informacije o pričakovanem povečanju ranljivosti mokrišč v Atiki za sušo in o akcijskem načrtu za prilagajanje. Sodelovali so lokalni in nacionalni organi, nevladne organizacije, raziskovalne ustanove in deležniki iz drugih sektorjev, kot so arheologi.

Regija Atika je leta 2015 izvedla satelitski dogodek zelenega tedna 2015 z naslovom „Dvig podpore za obnovo mokrišča Brexiza v regiji Atika v Grčiji“. Med tem dogodkom je skoraj 90 obiskovalcev doživelo biotsko raznovrstnost mokrišča Brexiza in pomembno arheološko najdišče rimskega velikega templja egiptovskih bogov. S tem dogodkom se je začel dialog o obnovi mokrišč v Brexizi in varstvu biotske raznovrstnosti ter o izvajanju akcijskega načrta za prilagajanje v regiji Atika.

Vse te dogodke je organizirala regija Atika, znanstveno pa jih je podprl grški center za mokrišča Biotope. Udeleženci so bili zelo motivirani in so pokazali veliko zanimanje za povečanje svojega znanja in zmogljivosti, da bi lahko sprejeli ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje mokrišč.

Regija Atika je bila tudi ena od glavnih pobudnic projekta, financiranega v okviru nepovratnih sredstev EGP in Norveške (Izboljšanje znanja in povečanje ozaveščenosti o obnovi mokrišč v regiji Atika). Regionalna vlada je sodelovala z drugimi partnerji, kot so Naravoslovni muzej Goulandris - Grški biotop / Wetland Centre, upravni organ Nacionalnega parka Schinias Marathon in donatorski partner (Norveški inštitut za raziskave biogospodarstva - NIBIO). Organiziranih je bilo več javnih dogodkov za predstavitev ugotovitev in rezultatov projekta.

Druge dejavnosti sodelovanja deležnikov so bile izvedene za pripravo regionalnega načrta za prilagajanje podnebnim spremembam (RePACC) v Atiki, ki ocenjuje ranljivost in analizira podnebne spremembe v več sektorjih (kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, vodni viri itd.). Videokonferenca julija 2020 je bila posebej osredotočena na sektor biotske raznovrstnosti, vključno z mokrišči v Atiki, na njej pa so sodelovali glavni deležniki iz javne uprave in znanstveniki, ki so delali na tem področju. O RePACC družbe Atika in njeni strateški presoji vplivov na okolje so potekala javna posvetovanja, organi pa so ju odobrili.  Regionalni svet Atike je RePACC dokončno odobril decembra 2022.

Dejavniki, ki so bili odločilni za uspešno zasnovo strategije in načrta prilagajanja, so temeljili predvsem na veliki zavezanosti akterjev regionalnega upravljanja. Koordinator strategije in načrta je bil direktorat za okolje regije Atika. Ta regionalni organ je neposredno odgovoren za pripravo smernic okoljske politike na regionalni ravni, osredotočenih na ohranjanje in varstvo mokriščnih ekosistemov, tudi z vidika podnebnih sprememb.

Strategija in akcijski načrt za prilagajanje mokrišč sta bila oblikovana na podlagi participativnega procesa. Zgodilo se je zgodnje sodelovanje in tesno sodelovanje z različnimi deležniki: osrednje, regionalne in lokalne službe, drugi organi, raziskovalne agencije, okoljske organizacije in zainteresirani državljani. K ukrepanju so bili pozvani z razgovori, informativnimi srečanji, delavnicami in seminarji za usposabljanje. izkušnje so bile izmenjane; zabeležene so bile pomanjkljivosti in dobre/slabe prakse pri upravljanju in zaščiti bogastva biotske raznovrstnosti mokrišč v Atiki; spodbujala pa se je tudi vrednost ohranjanja mokrišč in potreba po prilagajanju podnebnim spremembam.

Financiranje EU (iz programa transnacionalnega sodelovanja za obdobje 2007–2013 Jugovzhodna Evropa za projekt Orientgate ter iz nepovratnih sredstev EGP in Norveške) je odločilno spodbudilo pripravo strategije prilagajanja in akcijskega načrta za regijo Atika ter njegovo postopno izvajanje v naslednjih letih.

Uspeh akcijskega načrta za mokrišča v Atiki je bil dokazan z dejstvom, da je bil uporabljen kot izhodiščni dokument za novo regionalno programsko obdobje regije Atika. Zato so bili posebni ukrepi vključeni v RePACC v Atiki in regionalni operativni program regije Atika za obdobje 2021–2027.

Vse regije v Grčiji so bile pozvane, naj pripravijo svoje RePACC, nekatere med njimi vključujejo ukrepe za zaščito mokrišč. Zato imajo izkušnje iz Atike velik potencial, da se ponovijo.

Drug dejavnik uspeha je povezan z razvojem nacionalne zakonodaje, saj zakon 4559 (avgust 2018) zajema skupno površino več kot 460 ha. Ta zakon prepoveduje vsa gradbena dovoljenja, izsuševanje ali druge dejavnosti, ki bi lahko poslabšale ekološko stanje mokrišč.

Med pripravo prilagoditvene strategije in načrta ni bilo pomembnih zaviralnih dejavnikov. Vendar se pričakuje, da se bo pri izvajanju akcijskega načrta za prilagajanje mokrišč pojavilo več ovir. Ti se nanašajo na razpoložljivost sredstev, operativno zmogljivost vključenih služb in organov za izvedbo predlaganih prilagoditvenih ukrepov, ureditev rabe zemljišč z vidika varstva in obnove mokrišč. Ukrepi, ki zahtevajo institucionalne spremembe ali regulativno zakonodajo, se lahko izvajajo z nadaljnjimi zamudami.

Pričakuje se, da bo izvajanje akcijskega načrta za prilagajanje ublažilo učinke skupnih učinkov antropogenih posegov in podnebnih sprememb na mokrišča v Atiki. Izboljšano varstvo mokrišč naj bi izboljšalo tudi njihove ekosistemske funkcije, kot so: (i) zaščita obale z zmanjšanjem učinka valov in tokov; (ii) izboljšanje kakovosti vode z lovljenjem usedlin, hranil in strupenih snovi; (iii) podporo gospodarskim dejavnostim, ki so odvisne od virov mokrišč. Drugi pozitivni rezultati, ki izhajajo iz izvajanja akcijskega načrta, vključujejo: izboljšanje znanja o podnebnih spremembah in njihovem vplivu na mokrišča, habitate in ekosistemske funkcije; krepitev okoljske ozaveščenosti in razvoj informacijskih centrov.

Razvoj in izvajanje strategije in akcijskega načrta za prilagajanje za regijo Atika prispevata tudi k medagencijskemu in regionalnemu usklajevanju, medsektorskemu sodelovanju in institucionalni zmogljivosti za obravnavanje podnebnih sprememb.

Razvoj prilagoditvene strategije in akcijskega načrta za mokrišča v Atiki so sofinancirali projekt OrientGate in nacionalni skladi v skupni vrednosti 150 000 EUR. Ta znesek je vključeval potne stroške in stroške razširjanja.

Naslednji projekt „Izboljšanje znanja in ozaveščanje o obnovi mokrišč v regiji Atika“ je bil sofinanciran s 85 % iz nepovratnih sredstev EGP in Norveške ter 15 % iz nacionalnih sredstev (grški program javnih naložb) s skupnim proračunom v višini približno 398.887 EUR.

Med drugim je bil v okviru navedenega projekta pripravljen časovni načrt (2017) za izvajanje horizontalnih ukrepov za mokrišča Atike in ukrepov za štiri vodna telesa. Navedena vodna telesa so mokrišče Vourkari (od leta 2017 je označeno kot regionalni park), jezero Koumoundourou, ustje potoka Pikrodafni in narodni park Scinias. Glede na predhodne ocene v tem časovnem načrtu so stroški izvajanja teh ukrepov znašali skoraj 10 milijonov EUR.

Akcijski načrt za mokrišča iz Atike vključuje integrirane ukrepe in prednostne ukrepe, ki so bili predvideni v obstoječi zakonodaji in spadajo v obstoječe nacionalne strateške, politične in programske okvire, vključno z:

• Nacionalni operativni načrt za okolje (2014–2020), ki zajema cilje in prednostne ukrepe za: sektor gospodarjenja z vodami in izvajanje načrtov gospodarjenja z vodami; ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti z boljšim upravljanjem območij omrežja Natura 2000 EU; spodbujanje ekosistemskih storitev in zelene infrastrukture za prilagajanje podnebnim spremembam na podlagi naravnih rešitev in za obvladovanje poplavne ogroženosti.
• nacionalna strategija in akcijski program za biotsko raznovrstnost, ki poudarja potrebo po ohranjanju mokrišč in prilagajanju podnebnim spremembam ter vključuje prednostne naloge, kot so razmejitev, obnova, raziskave o učinkih podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter spodbujanje „otokov z visoko biotsko raznovrstnostjo“ v mestnih okoljih kot zelene infrastrukture.
• Nacionalna zakonodaja o biotski raznovrstnosti in zlasti členi, ki urejajo določitev mokrišč kot zavarovanih območij.
• Osrednji načrt za Atene/Atico 2021, v katerem so navedena mokrišča v Atiki (vključno z jezeri, rekami, potoki in njihovimi estuariji, izviri, lagunami in obalnimi močvirji) ter ki zajema ukrepe za njihovo pravno varstvo in spodbujanje kot zelene infrastrukture.
• Načrt upravljanja povodja – vodno območje Attika (v okviru izvajanja okvirne direktive o vodah), ki vključuje poseben ukrep za obnovo in spodbujanje mokrišč v Atiki.

Nedavno sta bila dva konkretna ukrepa akcijskega načrta za mokrišča v Atiki vključena v regionalni načrt za prilagajanje podnebnim spremembam v Atiki (RePACC, odobren 14. decembra 2022) in operativni program regije Atika za obdobje 2021–2027 (cilj politike 2 „bolj zeleni nizkoogljični prehod na brezogljično gospodarstvo“). RePACC je treba revidirati vsakih pet let.

Občine regije Atika so mobilizirane za sprejemanje prilagoditvenih ukrepov v okviru svojih lokalnih operativnih načrtov.

Strategija in akcijski načrt sta bila oblikovana med projektom OrientGate: 2012-2014. Prva faza izvajanja akcijskega načrta za mokrišča v Atiki je trajala pet let (2015–2020). Sedanja faza izvajanja načrta poteka v novem okviru politike regije Atika, v okviru RePACC in operativnega programa regije Atika za obdobje 2021–2027. Novi RePACC velja za naslednjo fazo akcijskega načrta. Vključevala je tri ukrepe, ki so bili neposredno povezani z mokrišči v Atiki in so se izvajali do leta 2018.

Prvotna strategija in akcijski načrt, oblikovana v okviru projekta Orientgate, sta trajala približno šest let (2014–2020). RePACC ima življenjsko dobo 5 let (2022–2027), nato pa naj bi bil revidiran. Ukrepi, ki se izvajajo za zaščito mokrišč, imajo nedoločeno življenjsko dobo.

Eleni Fitoka
Greek Biotope Wetland Centre (EKBY)
14th kilometre Thessaloniki
Mihaniona, 57001 Thermi, Thessaloniki, Greece
Tel.: (30-231) 0473432
Email: helenf@ekby.gr

Antigoni Gkoufa
Attica Region
Polytechneiou 4, Athens, 104 33, Greece
Tel.: (30-231) 2101-133,-136
Email: antigoni.gkoufa@patt.gov.gr 

Akcijski načrt mokrišč v Atiki

Hatziiordanou L, Fitoka E, Hadjicharalampous E, Votsi N, Palaskas D, Malak D (2019), Indicators for mapping and assessment of ecosystem condition and of the ecosystem service habitat maintenance in support of the EU Biodiversity Strategy to 2020 (Kazalniki za kartiranje in ocenjevanje stanja ekosistemov in ohranjanja habitatov v okviru ekosistemskih storitev v podporo strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020). En ekosistem 4: e32704. https://doi.org/10.3897/oneeco.4.e32704