Berlinski faktor območja biotopov – izvajanje smernic za nadzor temperature in odtekanja

Berlinsko podnebje je zmerno, s pomembnim učinkom mestnega toplotnega otoka, ki lahko dvigne temperaturo do 4 ° C glede na okoliška območja. Medtem ko je veliko negotovosti glede natančnih vplivov podnebnih sprememb na mesto, scenariji kažejo, da bodo temperature višje, ekstremni vremenski pojavi, kot so vročinski valovi ter močan dež in toča, bodo pogostejši, onesnaženost zraka se bo povečala in prišlo bo do pomanjkanja vode (slednje kljub obsežnim virom sladke vode v mestu zaradi daljših, bolj suhih obdobij brez padavin, povečane porabe vode in preusmeritve vode navzgor). Zlasti naj bi se zaradi podnebnih sprememb povečala pogostost vročinskih valov, in sicer na do 2 dogodka vsakih 33 let leta 2050 in do 12 dogodkov vsakih 33 let do konca stoletja v skladu z RCP 8.5 (Climate Adapt, Urban Adaptation Map Viewer). Pričakuje se, da bodo te podnebne spremembe negativno vplivale na prebivalstvo, zlasti glede na to, da je za središče Berlina značilna visoka gostota gradnje. Mestna območja, ki se intenzivno uporabljajo, so prizadeta zaradi:

• visoka stopnja pozidave tal, ki je posledica povečanja pozidanih površin in neprepustnih površin;
• Neustrezno obnavljanje podzemne vode zaradi hitrega odtekanja padavin v kanalizacijski sistem;
• Prekomerno segrevanje in pomanjkanje vlažnosti;
• Nenehno zmanjševanje biotske raznovrstnosti zaradi omejenega širjenja zelenih površin.

BAF prispeva k naslednjim ciljem prilagajanja in okoljske kakovosti:

• varovanje in izboljšanje mikroklime in kakovosti zraka, zmanjšanje učinka toplotnega otoka v mestih in s tem zmanjšanje ranljivosti zaradi vročinskih valov;
• Ohranjanje in izboljšanje funkcij tal in vodne bilance, zmanjšanje občutljivosti na ekstremne padavine in s tem povezano odtekanje vode.
• ustvarjanje in izboljšanje kakovosti habitatov za rastline in živali;
• izboljšanje bivalnega okolja.

Faktor površine biotopov določa, da razvoj novih stavb zahteva, da del površine ostane kot zeleni prostor. BAF zagotavlja razvijalcem, arhitektom in oblikovalcem jasne, vendar prilagodljive smernice o delu zemljišča, ki ga je treba zasaditi ali zagotoviti druge funkcije zelenega prostora v smislu: izboljšanje mikroklime, hlajenje mest, trajnostno osuševanje, izboljšanje naravnih habitatov in izboljšanje kakovosti bivalnega okolja. Specifične rešitve, ki se izvajajo v okviru BAF, vključujejo: (i) ekologizacija funkcionalnih prostorov (npr. hlevov za kolesa ali zabojnike); (ii) sajenje dreves in grmovnic ali, na manjših območjih, plezalnih rastlin za ustvarjanje zelenih zidov; (iii) uvedba zelenih streh; (iv) tlakovanje je omejeno na glavne poti in uporabo prepustnih površin drugje.

Ti ukrepi zmanjšujejo tokove sevanja, zagotavljajo senco, zagotavljajo hladilni učinek v stavbah in zunaj njih, izboljšujejo kakovost zraka in vode ter izboljšujejo ustrezno upravljanje odtekanja padavinskih voda. nosilec projekta se lahko odloči, kateri ukrepi v zvezi z zelenimi površinami se uporabljajo in kje, če je doseženo zahtevano razmerje med zelenimi površinami.

Formula BAF izračuna delež površine, ki mora biti zelena površina: BAF = ekološko učinkovite površine/celotna kopenska površina. Cilji BAF so odvisni od posebne uporabe območja. Ekološko učinkovite površine so ponderirana vsota površin, ki spadajo v različne kategorije, predvidene v ukrepu, pri čemer utežni faktorji zajemajo različne „ekološke vrednosti“ teh kategorij. Različne vrste zelenih površin so različno ponderirane glede na te „ekološke vrednosti“, ki temeljijo na zmogljivosti evapotranspiracije, prepustnosti, možnosti shranjevanja deževnice, povezavi z delovanjem tal ter zagotavljanju habitata za rastline in živali. Na primer, utežni faktor zatesnjene asfaltne površine je 0; vrednost ekstenzivnih zelenih streh je 0,5; površina z vegetacijo, povezano s tlemi, je 1. Stanovanjske in javne površine morajo doseči cilj 0,6 BAF, medtem ko se od komercialnih, poslovnih in upravnih območij zahteva, da dosežejo nižji cilj 0,3.

Od decembra 2019 so bili predpisani utežni faktorji za vertikalno zelenje in ozelenitev streh izboljšani na naslednji način: vertikalno zelenje brez povezave s tlemi: 0,7 na m2; obsežna ozelenitev streh: 0,5 na m²; polintenzivna ozelenitev streh: 0,7 na m2; intenzivna ozelenitev streh: 0,8 na m². Razvijalci lahko tako uporabljajo široko paleto možnosti, ki združujejo različna področja z različnimi vrstami površin za doseganje zahtevanega standarda.

Biotopski faktor je za mestne četrti v Berlinu oblikovalo veliko število strokovnjakov, ki so se dogovorili o potrebnem deležu zelenih površin za različne razvojne tipe, ki temeljijo na postavitvi stavb. Javno posvetovanje je vedno veljalo za zelo pomembno za krajinsko načrtovanje v Nemčiji. Krajinski program je bil predmet obsežnega postopka javnega posvetovanja leta 1986 v okviru ciljno usmerjenega posvetovanja „Berlin hat Pläne (Berlin ima načrte)“. Drugo javno posvetovanje o programu je potekalo leta 1993, več let po padcu berlinskega zidu, načrt pa je bil dokončno odobren leta 1994. BAF je bil ustanovljen v krajinskih načrtih kot odlok. V okviru navedenih postopkov bi lahko pri njegovem razvoju sodelovale javne agencije in okoljske agencije. Poleg tega je bilo obvezno, da se postopek javno objavi ne le za prebivalce določenega območja, ampak za celotno območje Berlina. Čeprav so zainteresirane strani lahko sodelovale, niso bile neposredno obravnavane, zato se je njihova vključenost razlikovala glede na primer. Sodelujoči deležniki so bili lokalna skupnost, javna uprava in okoljske nevladne organizacije.

Uporaba predpisov se je izkazala za učinkovito sredstvo za povečanje travne ruše v središču Berlina, saj mora biti vsak nov razvoj skladen s cilji BAF. Prožnost pristopa prinaša pomembne prednosti. Razvijalci lahko izbirajo med številnimi različnimi možnostmi za ozelenitev ali ustvarjanje prepustnih površin in izberejo tiste, ki so najbolj koristne in učinkovite za njih in uporabnike razvoja. Sodelovanje med berlinskima oddelkoma za krajinsko načrtovanje in načrtovanje rabe zemljišč je zagotovilo, da oba instrumenta načrtovanja, ki sta osrednjega pomena za izvajanje BAF, delujeta usklajeno. Še en dejavnik, ki jasno prispeva k njenemu uspehu, je, da ukrepi vidno prispevajo k razvoju boljšega okolja v središču mesta.

BAF je obvezen le na območjih, kjer so prisotni pravno zavezujoči krajinski načrti (16 % Berlina na 21 različnih območjih). Zunaj teh območij je BAF prostovoljen in se lahko uporablja kot smernica za spodbujanje okoljskih ukrepov, ki jih je treba vključiti, ko se predlagajo spremembe obstoječih gradbenih struktur. Zaradi svoje enostavnosti in naraščajoče ozaveščenosti o okoljskih vprašanjih arhitekti, gradbeniki in lastniki nepremičnin ponavadi uporabljajo BAF, kar je znak njegovega uspeha. Vendar je zaradi dejstva, da je BAF prostovoljen zunaj območij, ki jih pokrivajo krajinski načrti, težko špekulirati o njegovem dejanskem potencialu za izvajanje. V razpravi z eno od lokalnih kontaktnih oseb je bilo poudarjeno, da ima ohranjanje narave v nekaterih okrožjih večjo vrednost kot v drugih, zato so nekateri lokalni administratorji uspešnejši pri prepričevanju gradbenikov, naj ga uporabljajo. Včasih si gradbeniki sami prizadevajo, da bi bil njihov projekt „bolj zelen“ in bolj trajnosten. V nekaterih okrožjih morajo gradbeniki pridobiti sprejem prebivalcev, BAF pa lahko pomaga. Tako je uresničitev BAF odvisna od številnih dejavnikov, predvsem aktivne komunikacije agencij v okrožjih in okoljske zavesti prebivalcev.

Stroški ukrepov, izbranih na podlagi BAF, se vključijo v stroške gradnje. Če se lastniki stavb soočajo z nesorazmerno visokimi stroški, običajno zahtevajo zmanjšanje BAF, ki je na splošno odobren. Skupna ocena stroškov zaradi pomanjkanja osebja ni bila izvedena.

Doslej ugotovljene koristi vključujejo izboljšano bivalno okolje in kakovost življenja ter povečanje učinkovite površine za ohranjanje biotske raznovrstnosti z obnovo ozelenjenih notranjih dvorišč in sprednjih vrtov. Druge koristi, kot je manjša ranljivost za vročinske valove in skrajne pojave, povezane z vodo, se pričakujejo, vendar še niso bile količinsko opredeljene.

V Berlinu je BAF mogoče vzpostaviti predvsem v krajinskih načrtih kot parameter okoljskega načrtovanja. BAF se uporablja na območjih, kjer so prisotni pravno zavezujoči krajinski načrti. Pravno zavezujoče dogovore je mogoče najti v Berlinskem priročniku za krajinske načrte (Handbuch der Berliner Landschaftspläne). Zunaj teh območij je BAF prostovoljen; lahko se uporablja kot smernica za spodbujanje okoljskih ukrepov, ki jih je treba vključiti, kadar se predlagajo spremembe obstoječih gradbenih struktur.

Razširitev obveznega BAF, čeprav se je o njej razpravljalo na politični ravni, trenutno morda ni izvedljiva zaradi pravnih in tehničnih ovir. V praksi ni pravne podlage za pravno naložitev BAF. Natančneje, naložitev BAF mora biti vključena v prostorski načrt in v tem okviru za naložitev velja zahteva po nepovzročanju tržne škode, kar pomeni, da prevladajo gospodarski preudarki. Poleg tega BAF ni mogoče določiti za celotno območje mestnega središča, saj ima vsako okrožje v Berlinu svoj organ za načrtovanje. Tako se dejansko izvajanje BAF razlikuje po okrožjih, odvisno od dovzetnosti zadevnih akterjev za okoljska vprašanja in dejavne komunikacije agencij v okrožjih.

BAF se je začel izvajati leta 1994 in še vedno poteka.

Več kot 50 let, odvisno od posebnih ukrepov in dejavnosti upravljanja.

Sabine Kopetzki
Senatsverwaltung für Umwelt, Verkehr und Klimaschutz
Stadt und Freiraumplanung
Am Köllnischen Park 3, 10179 Berlin
E-mail: sabine.kopetzki@senuvk.berlin.de 

Sebastian Hausmann
Senatsverwaltung für Umwelt, Verkehr und Klimaschutz
Abteilung III - Klimaschutz, Naturschutz und Stadtgrün
Stellenzeichen III B 1-4, Raum 222
Am Köllnischen Park 3 / 10179 Berlin
E-mail: sebastian.hausmann@senuvk.berlin.de 

Prilagajanje zelenih in modrih prostorov za mestna območja in eko mesta (GRaBS) ter Senatsverwaltung für Umwelt, Verkehr und Klimaschutz (Berlin)