Območni faktor berlinskega biotopa – izvajanje smernic za nadzor temperature in odtekanja

Berlinsko podnebje je zmerno, s pomembnim učinkom mestnega toplotnega otoka, ki lahko dvigne temperaturo do 4ºC glede na okoliška območja. Čeprav obstaja veliko negotovosti glede natančnih vplivov podnebnih sprememb na mesto, scenariji kažejo, da bodo temperature višje, ekstremni vremenski pojavi, kot so vročinski valovi ter močan dež in nevihte s točo, bodo pogostejši, onesnaženost zraka se bo povečala in prišlo bo do pomanjkanja vode (slednjega kljub obsežnim virom sladke vode v mestu zaradi daljših, bolj suhih obdobij brez padavin, povečane porabe vode in preusmeritve vode v smeri proti toku). Zlasti pogostost vročinskih valov naj bi se povečala zaradi podnebnih sprememb, in sicer do 2 dogodka na 33 let leta 2050 in do 12 dogodkov na 33 let do konca stoletja v skladu z RCP 8.5 (Climate Adapt, Urban Adaptation Map Viewer). Pričakuje se, da bodo te podnebne spremembe negativno vplivale na prebivalstvo, zlasti glede na to, da je za središče Berlina značilna visoka gostota gradnje. Intenzivno uporabljana mestna območja so prizadeta zaradi:

• visoka stopnja pozidave tal zaradi povečanja pozidanih površin in neprepustnih površin;
• neustrezno obnavljanje podtalnice zaradi hitrega odtekanja padavin v kanalizacijski sistem;
• Prekomerno segrevanje in pomanjkanje vlažnosti;
• Nenehno zmanjševanje biotske raznovrstnosti zaradi omejenega širjenja zelenih površin.

BAF prispeva k naslednjim ciljem prilagajanja in kakovosti okolja:

• varovanje in izboljšanje mikroklime in kakovosti zraka, zmanjšanje učinka toplotnega otoka v mestih in s tem zmanjšanje ranljivosti za vročinske valove;
• Ohranjanje in izboljšanje funkcij tal in vodnega ravnovesja, zmanjšanje ranljivosti za ekstremne padavine in s tem povezano odtekanje.
• ustvarjanje in izboljšanje kakovosti habitatov za rastline in živali;
• izboljšanje bivalnega okolja.

Biotopski faktor površine določa, da razvoj novih stavb zahteva, da se del površine pusti kot zeleni prostor. BAF razvijalcem, arhitektom in oblikovalcem zagotavlja jasne, vendar prilagodljive smernice o delu zemljišča, ki ga je treba zasaditi ali zagotoviti druge funkcije zelenega prostora v smislu: izboljšanje mikroklime, hlajenje mest, trajnostno izsuševanje, izboljšanje naravnih habitatov in izboljšanje kakovosti stanovanjskega okolja. Posebne rešitve, ki se izvajajo v okviru BAF, vključujejo: (i) ekologizacija funkcionalnih prostorov (npr. hlevov za kolesa ali zabojnike); (ii) sajenje dreves in grmičevja ali, na manjših območjih, plezanje rastlin za ustvarjanje zelenih sten; (iii) uvedba zelenih streh; (iv) tlakovanje, omejeno na glavne poti, in uporaba prepustnih površin drugje.

Ti ukrepi zmanjšujejo tokove sevanja, zagotavljajo senco, zagotavljajo hladilni učinek v stavbah in zunaj njih, izboljšujejo kakovost zraka in vode ter izboljšujejo ustrezno upravljanje odtekanja padavinskih voda. nosilec projekta se lahko odloči, kateri ukrepi za zeleni prostor se uporabljajo in kje, če je doseženo zahtevano razmerje zelenega prostora.

Formula BAF izračuna delež površine, ki mora biti zelena površina: BAF = ekološko učinkovita površina/celotna površina zemljišča. Cilji BAF so odvisni od posebnih uporab območja. Ekološko učinkovite površine so ponderirana vsota površin, ki spadajo v različne kategorije, predvidene v ukrepu, pri čemer utežni faktorji zajemajo različne „ekološke vrednosti“ teh kategorij. Različne vrste zelenih površin so različno ponderirane glede na to „ekološko vrednost“, ki temelji na zmogljivosti evapotranspiracije, prepustnosti, možnosti shranjevanja deževnice, povezavi z delovanjem tal ter zagotavljanju habitata za rastline in živali. Na primer, utežni faktor zatesnjene asfaltne površine je 0; ekstenzivnih zelenih streh je 0,5; površina z vegetacijo, povezano s tlemi, je enaka 1. Stanovanjske in javne površine morajo doseči cilj 0,6 BAF, trgovska, poslovna in upravna območja pa morajo doseči nižji cilj 0,3.

Od decembra 2019 so bili predpisani utežni faktorji za vertikalno ozelenitev in strešno ozelenitev izboljšani na naslednji način: navpično zelenje brez povezave s tlemi: 0,7 na m2; obsežna ekologizacija streh: 0,5 na m2; polintenzivna ekologizacija streh: 0,7 na m2; intenzivna ekologizacija streh: 0,8 na m2. Razvijalci lahko tako uporabijo široko paleto možnosti, ki združujejo različna območja z različnimi vrstami površin za doseganje zahtevanega standarda.

Biotopski faktor površine je za mestna okrožja Berlina oblikovalo veliko število strokovnjakov, ki so se strinjali, da je potreben delež zelenih površin za različne vrste razvoja, ki temelji na postavitvi stavb. Javno posvetovanje se je vedno štelo za zelo pomembno za krajinsko načrtovanje v Nemčiji. Pokrajinski program je bil predmet obsežnega postopka javnega posvetovanja leta 1986 v okviru ciljno usmerjenega posvetovanja „Berlin hat Pläne (Berlin ima načrte)“. Drugo javno posvetovanje o programu je potekalo leta 1993, nekaj let po padcu berlinskega zidu, načrt pa je bil dokončno odobren leta 1994. BAF je bil ustanovljen v krajinskih načrtih kot odlok. V okviru navedenih postopkov bi lahko pri njegovem razvoju sodelovale javne agencije in okoljske agencije. Poleg tega je bilo obvezno, da so bili postopki javno prikazani ne le za prebivalce določenega območja, ampak tudi za celotno območje Berlina. Deležniki so sicer lahko sodelovali, vendar se nanje niso neposredno obrnili, zato se je njihovo sodelovanje razlikovalo glede na primer. Sodelujoči deležniki so vključevali lokalno skupnost, javno upravo in okoljske nevladne organizacije.

Uporaba predpisov se je izkazala za učinkovito sredstvo za povečanje zelene odeje v središču Berlina, saj mora biti vsak nov razvoj skladen s cilji BAF. Prilagodljivost pristopa prinaša pomembne prednosti. Razvijalci lahko izbirajo med številnimi različnimi možnostmi za ozelenitev ali ustvarjanje prepustnih površin in izberejo tiste, ki so najbolj koristne in učinkovite zanje in za uporabnike razvoja. Sodelovanje med berlinskima oddelkoma za krajinsko načrtovanje in načrtovanje rabe zemljišč je zagotovilo usklajeno delovanje dveh instrumentov za načrtovanje, ki sta osrednjega pomena za izvajanje BAF. Še en dejavnik, ki jasno prispeva k njegovemu uspehu, je, da ukrepi vidno prispevajo k razvoju boljšega okolja v ožjem mestu.

BAF je obvezen le na območjih, kjer so prisotni pravno zavezujoči krajinski načrti (16 % Berlina na 21 različnih območjih). Zunaj teh območij je BAF prostovoljen in se lahko uporablja kot smernica za spodbujanje okoljskih ukrepov, ki jih je treba vključiti, ko se predlagajo spremembe obstoječih stavbnih struktur. Arhitekti, gradbeniki in lastniki nepremičnin zaradi svoje preprostosti in vse večje ozaveščenosti o okoljskih vprašanjih običajno uporabljajo BAF, kar je znak njegovega uspeha. Vendar je zaradi dejstva, da je BAF prostovoljen zunaj območij, zajetih v krajinskih načrtih, težko špekulirati o njegovem dejanskem potencialu za izvajanje. V razpravi z eno od lokalnih kontaktnih oseb je bilo poudarjeno, da ima v „nekaterih okrožjih ohranjanje narave večjo vrednost kot v drugih, zato so nekateri lokalni upravni uslužbenci uspešnejši pri prepričevanju graditeljev, naj ga uporabljajo. Včasih imajo gradbeniki sami interes, da bi bil njihov projekt „bolj zelen“ in bolj trajnosten. V nekaterih okrožjih morajo gradbeniki pridobiti sprejem prebivalcev, BAF pa lahko pomaga. Tako je realizacija BAF odvisna od številnih dejavnikov, predvsem aktivne komunikacije agencij v okrožjih in okoljske zavesti prebivalcev.

Stroški ukrepov, izbranih na podlagi BAF, se vključijo v stroške gradnje. Če se lastniki stavb soočajo z nesorazmerno visokimi stroški, običajno zahtevajo zmanjšanje BAF, ki je na splošno odobren. Zaradi pomanjkanja osebja ni bila izvedena celovita ocena stroškov.

Doslej ugotovljene koristi vključujejo izboljšano bivalno okolje in kakovost življenja ter povečanje učinkovitega območja za ohranjanje biotske raznovrstnosti z obnovo zelenih notranjih dvorišč in vrtov. Pričakujejo se tudi druge koristi, kot je manjša ranljivost za vročinske valove in ekstremne razmere, povezane z vodo, vendar še niso bile količinsko opredeljene.

V Berlinu je BAF mogoče vzpostaviti predvsem v krajinskih načrtih kot parameter okoljskega načrtovanja. BAF se uporablja za območja, na katerih so prisotni pravno zavezujoči krajinski načrti. Neločljivi pravno zavezujoči dogovori so navedeni v Berlinskem priročniku o berlinskih krajinskih načrtih (Handbuch der Berliner Landschaftspläne). Zunaj teh območij je BAF prostovoljen; lahko se uporablja kot smernica za spodbujanje vključevanja okoljskih ukrepov, kadar se predlagajo spremembe obstoječih stavbnih struktur.

Razširitev obveznega BAF, čeprav se je o njej razpravljalo na politični ravni, trenutno morda ni izvedljiva zaradi pravnih in tehničnih ovir. V praksi ni pravne podlage za pravno naložitev BAF. Natančneje, naložitev BAF mora biti vključena v prostorski načrt in v tem okviru zanjo velja zahteva, da ne povzroča gospodarske škode, kar pomeni, da prevladajo gospodarski preudarki. Poleg tega BAF ni mogoče določiti za celotno mestno območje, saj ima vsako okrožje v Berlinu svoj organ za prostorsko načrtovanje. Tako se dejansko izvajanje okvira BAF razlikuje po okrožjih, odvisno od dovzetnosti zadevnih akterjev za okoljska vprašanja in dejavne komunikacije agencij v okrožjih.

Izvajanje BAF se je začelo leta 1994 in še vedno poteka.

Več kot 50 let, odvisno od posebnih ukrepov in dejavnosti upravljanja.

Senatsverwaltung für Mobilität, Verkehr, Klimaschutz und Umwelt

(Senate Department for Urban Mobility, Transport, Climate Action and the Environment)

Abteilung III - Naturschutz und Stadtgrün

(Department III – Nature Conservation and Urban Green)

Am Köllnischen Park 3 / 10179 Berlin

E-Mail: landschaftsprogramm@SenMVKU.berlin.de

Prilagajanje zelenega in modrega prostora za mestna območja in eko mesta (GRaBS) ter Senatsverwaltung für Umwelt, Verkehr und Klimaschutz (Berlin)

Dejavnik površine biotopa kot ekološki kazalnik. Osnove za njeno določitev in opredelitev ciljne vrednosti, 1990 (samo v nemščini)

Biotopski faktor 2020. Končno in splošno poročilo o dveh študijah o prilagajanju berlinskega instrumenta načrtovanja trenutnemu stanju znanosti in tehnologije