Pričakuje se, da se bo povprečna temperatura v Parizu v prihodnjih desetletjih zaradi vplivov podnebnih sprememb zvišala za 2 °C do 4 °C. Zato se mora kapital pripraviti na več tveganj, vključno z vročinskimi valovi, sušami, silovitimi nevihtami, poplavami in pritiskom na svoje vodne vire. Vročinski val leta 2003 je povzročil okoli 15.000 presežnih smrti v Franciji, vključno s skoraj 1.100 v Parizu. Kljub številnim prizadevanjem oblasti je vročinski val junija 2017 povzročil dodatnih 580 smrtnih žrtev. Prvič leta 2017 se je vročinski val zgodil junija v šolskem času, pogostost, trajanje in intenzivnost tovrstnih dogodkov pa se bodo verjetno povečali (Pariška strategija za odpornost, 2017). Prilagajanje infrastrukture takšnim spremembam je bistvenega pomena. Rešitve morajo obravnavati učinek toplotnega otoka v mestih, vplive toplote na okolje (zlasti na onesnaženost zraka) ter dolgoročne učinke ekstremnih suš in pomanjkanja vode. V zvezi s tem so najranljivejše skupine prednostna naloga: otroci, starejši in brezdomci.

Trenutno je Pariz eno od mest z največjo gostoto prebivalstva in vsak prebivalec osrednjega Pariza ima v povprečju le približno 6 m ² zelenih površin. Zaradi gostote stavb, neprepustnih gradbenih materialov in človekovih dejavnosti je Pariz postal tako imenovani mestni toplotni otok, ki je toplejši od okoliških podeželskih območij, kar povečuje učinek vročinskih valov. Kot učinkovit protiukrep se je projekt OASIS obrnil na šole v prestolnici, ki imajo skupaj 73 hektarjev asfaltirane, tlakovane ali cementirane površine, ki jih je mogoče spremeniti v bolj zelene površine.

Program šolskega dvorišča OASIS obravnava problem vročinskih valov s povečanjem zelenih površin v mestu. Posebni cilji projekta šolskega dvorišča OASIS so bili:

• Zmanjšajte učinek lokalnega toplotnega otoka
• učencem zagotoviti zdravo in spodbudno učno okolje
• Izobraževati prebivalce o nevarnosti podnebnih sprememb
• ustvariti hladne prostore, ki so na voljo najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, in
• ustvariti številne prostore za srečanja, da bi spodbudili družabnost in solidarnost

Leta 2018 je mesto Pariz skupaj z lokalnimi deležniki preizkusilo prvi pristop za poskusno izvajanje koncepta OASIS: preoblikovanje asfaltiranih, tlakovanih ali cementiranih šolskih dvorišč v zeleno „oazo“, ki ponuja hladne in prijetne kraje, kjer se lahko srečujejo zlasti najranljivejši ljudje.

Po prvih pilotnih projektih in predhodnih pridobljenih izkušnjah je mesto Pariz zaprosilo za financiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj – pobude za inovativne ukrepe v mestih (UIA), da bi oblikovalo interdisciplinarni konzorcij ter tako zagotovilo izvedljivost, uporabnost in učinkovitost predvidenega pristopa OASIS. V okviru projekta UIA-OASIS so bili za pilotne projekte izbrani štirje vrtci, štiri osnovne šole in dve srednji šoli, ki so se z inovativnimi tehnikami, vključno z rešitvami, ki temeljijo na naravi, preoblikovali v zelena šolska dvorišča. Začetna izbira teh šolskih dvorišč je temeljila na več dejavnikih, vključno s socialnimi, okoljskimi in tehničnimi merili. Konzorcij je vključeval zlasti: socialna merila za zagotovitev, da se šole nahajajo tudi na območjih z večjo ranljivostjo (npr. gospodinjstva z nizkimi dohodki ali visok odstotek beguncev); okoljska merila ob upoštevanju lokalne ocene mikroklime, vključno z učinkom mestnega toplotnega otoka;  ter tehnična merila, kot je nujnost obnove infrastrukture in opreme šolskih dvorišč. Eden od najpomembnejših dejavnikov pri izbiri je bil, da morajo biti šolska dvorišča neposredno dostopna z ulice, da se omogoči odprtje za ranljivo javnost kot „hladen otok“.

Cilj preoblikovanja šolskih dvorišč v bolj zelene in hladnejše prostore je bil dosežen:

1. s povečanjem poraslih površin na šolskih dvoriščih, tj. z zasaditvijo dreves, trat, sadovnjakov, zelenjavnih vrtov
2. z uvajanjem naravnih elementov ali novih ekološko inovativnih proizvodov in materialov; g. uporaba lahkih substratov z nizkim ogljičnim odtisom in modularno poroznostjo za dvorišča šol, ki naj bi bili veliko hladnejši
3. z uporabo deževnice za mokrenje tal (izboljšanje hladilnega učinka tal z evapotranspiracijo) ter za vodne igre ali šolsko vrtnarjenje)
4. z uporabo dodatnih umetnih naprav za ohlajanje šol in zmanjšanje njihove porabe energije, kot je sončna klimatizacija.

Projekt OASIS je vključeval fazo ocenjevanja za oceno njegovega učinka in razvoj okvira, ki bi ga bilo mogoče razširiti po vsem mestu. Raziskovalna skupina iz Sciences Po je ocenila družbene vplive z opazovanji in anketami. Météo-France in pariški interdisciplinarni inštitut za energetske raziskave sta vodila ocenjevanje podnebja pred in po njem na podlagi podatkov, ki so jih zbrale vremenske postaje na šolskih površinah. 

Po uspešni preobrazbi desetih pilotnih šolskih dvorišč je bil pripravljen sklop priporočil in načrtov za druga šolska dvorišča. Doslej (2022) je bilo v Parizu preoblikovanih že 75 šolskih dvorišč.  Mesto se je zavezalo, da bo razvilo standardizirano prilagodljivo metodologijo za preoblikovanje šolskih dvorišč, pokritih z asfaltom, v zelene površine za vse. Da bi pritegnili pozornost na novo dostopne zelene površine, so bili organizirani številni dogodki, kot so vrtnarske dejavnosti, na katere so bile k sodelovanju povabljene lokalne družine in prebivalci vseh starosti ali pa so preprosto uživali na novo preoblikovanem zelenem šolskem dvorišču. Med delovnim časom stražar iz mesta nadzoruje mesto, da zagotovi varnost. Po tej pilotni fazi odpiranja šolskih dvorišč za javnost si mesto prizadeva zagotoviti človeške in finančne vire za dolgoročno vzpostavitev tega programa in ga v idealnem primeru prenesti na vsa mestna javna šolska dvorišča.

Pilotna šolska dvorišča UIA in OASIS so bila preoblikovana v bolj zelene prostore s postopkom sooblikovanja z obsežnim sodelovanjem deležnikov, ki ga je vodil CAUE 75 (Pariški svet za arhitekturo, urbanizem in okolje). Postopek vključevanja deležnikov je vključeval naslednje korake:

1. Delavnice ozaveščanja in sooblikovanja z učenci: V vsaki šoli je bilo izvedenih šest prilagojenih delavnic, na katerih je bilo obravnavanih več tem, kot so podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in upravljanje voda. Razpravljali so tudi o različnih možnih uporabah šolskih dvorišč, pa tudi o trenutnem stanju šolskega dvorišča in potencialu projekta OASIS pri preoblikovanju šolskih dvorišč v okolju prijaznejši prostor. Učenci so bili povabljeni, da delijo svoje ideje o tem, kako preoblikovati šolska dvorišča.
2. Posvetovanje z izobraževalno skupnostjo: Na podlagi dela otrok so bile izvedene 3 delavnice z učitelji, šolskim in pošolskim osebjem v okviru nadaljnjega razvoja projekta preoblikovanja in opredelitve delovnega načrta.
3. Podpora mesta Pariz: Oddelki mesta Pariz, pristojni za program OASIS, so bili nato povabljeni na vsako šolo na vsaj tri delovne seje, da bi dokončali projekt, s katerim naj bi dosegli kompromis med željami šol in tehničnimi omejitvami. Po teh delovnih sejah so bili pripravljeni podrobni projektni načrti. Pri preoblikovanju šolskih dvorišč je mesto Pariz doseglo medresorsko sodelovanje, saj so Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za zdravje in sanitarije ter Ministrstvo za izobraževanje sodelovali, da bi nahranili projekte v celotnem procesu.
4. Participativne delavnice, vodnik za vzdrževanje in načrt upravljanja: Tudi po preoblikovanju šolskih dvorišč se projekt UIA-OASIS nadaljuje, saj so šolska dvorišča „živa“ in je zanje treba poskrbeti. Organizirajo se participativne delavnice, ki omogočajo dokončanje urejanja krajine, nadaljevanje sajenja z otroki in utrditev lastništva šole nad šolskim dvoriščem s konkretnimi ukrepi. Mesto Pariz je pripravilo vodnik za vzdrževanje, ki ponuja nasvete o zalivanju in vzdrževanju rastlin, tako da lahko šole same skrbijo za svoje šolsko dvorišče in ga uporabljajo kot izobraževalno orodje za svoje učence. Načrt upravljanja je bil predložen tudi šolam.

Ta proces sodelovanja daje odgovornost tistim, ki te kraje najbolj poznajo in uporabljajo, hkrati pa jih izobražujejo in širijo ozaveščenost o zadevah v zvezi s trajnostnostjo in okoljsko pozornostjo. Lokalni prebivalci so bili povabljeni, da prispevajo k usklajevanju dejavnosti po pouku in vzdrževanju novih, skupnih prostorov.

Za odprtje šolskih dvorišč za javnost so si ob podpori nevladne organizacije „League of Education“ posebej prizadevali, da bi dosegli vse prebivalce sosesk, vključno s socialno ranljivimi osebami, tako da so jim izročili letake tudi v strukturah, ki zagotavljajo socialne storitve, da bi ljudi povabili k sodelovanju na otvoritvenih dogodkih, kot so vrtnarske dejavnosti.

Zahvaljujoč inovativnemu pristopu in začetnemu uspehu pilotnih projektov je program šolskega dvorišča OASIS pripravil sklop priporočil in načrtov za druga šolska dvorišča, da bi se program razširil po vsem mestu. Mesto Pariz se je zavezalo, da bo razvilo standardizirano prilagodljivo metodologijo za preoblikovanje šolskih dvorišč, pokritih z asfaltom, v zelene, igrive in prijazne prostore za vsakogar.

Sodelovanje učencev, učiteljev in šolskega osebja pri sooblikovanju šolskih dvorišč je prispevalo k uspehu pobude, ki je lahko izpolnila pričakovanja večine skupnosti. Sodelovanje med različnimi mestnimi oddelki (zdravje, okolje, izobraževanje) je spodbudilo izvajanje projekta z izpolnjevanjem več namenov s celostnim pristopom, ki je skupaj obravnaval okoljske vidike, zdravje ranljivih ljudi in potrebe po izobraževanju skupnosti.

Omejevalni dejavnik, ki lahko ovira polno izvajanje pobude, je strah pred terorističnimi napadi, ki jih je mesto doživelo v zadnjem desetletju in ki imajo za posledico stroge varnostne zahteve. V celotnem delovnem času so stražarji iz mesta Pariz prisotni na šolskih dvoriščih po ceni, ki je ne smemo podcenjevati. Poleg tega so nekateri deli sosednjega prebivalstva nasprotovali odprtju nekaterih šolskih dvorišč ob koncu tedna zaradi hrupa, ki ga povzročajo otroci. Zagotoviti je treba čiščenje šolskih dvorišč po njihovi uporabi, kar bo še povečalo stroške pobude.

Program ekologizacije šolskega dvorišča OASIS sofinancirajo različni subjekti, vključno z mestom Pariz, državo („Plan de relance“) in agencijo za upravljanje voda Sene Normandie, in vsako leto znaša približno 9 milijonov EUR za preoblikovanje približno 25 šolskih dvorišč, vključno s stroški nadzora in vzdrževanja. Pilotna šolska dvorišča UIA-OASIS (2018–2022) so se financirala iz programa inovativnih ukrepov v mestih Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR-UIA), ki inovativnim projektom zagotavlja sredstva za reševanje današnjih urbanih izzivov. Prispevek ESRR-UIA je znašal 4 995 793,16 EUR.

Preoblikovano šolsko dvorišče na bolj zelenih območjih, dostopnih učencem in javnosti, najranljivejšim osebam (npr. otrokom, starejšim) zagotavlja hladnejše in prijetnejše prostore, kjer lahko ostanejo, zlasti med vročinskimi valovi. Preoblikovana šolska dvorišča pomagajo lokalno blažiti vročinske valove in se lahko med takimi dogodki uporabljajo kot „hladni otoki“. Nekatera šolska dvorišča so že dostopna prebivalstvu, vključno z ranljivimi skupinami.

Pozitiven stranski učinek projekta je, da bolj zelena dvorišča postanejo kraji učenja na prostem za otroke, ki prispevajo k njihovi ozaveščenosti o okoljskih temah. Poleg tega ekologizacija šolskih dvorišč izboljšuje lokalno infiltracijsko zmogljivost tal v primerjavi z asfaltiranimi območji, ki imajo lahko pozitiven učinek odvodnjavanja med močnimi padavinami.

Program ekologizacije šolskega dvorišča OASIS je del strategije mesta Pariz za odpornost („Stratégie de Résilience de Paris“) kot ukrep 10 v okviru cilja A: „Mesto, zgrajeno in razvito za soočanje z izzivi 21. stoletja“. Poleg tega je mesto Pariz projekt UIA-OASIS združilo z drugo inovativno pobudo, tj. „15-minutnim mestom“, tj. novim konceptom, ki predvideva, da bi morale biti osnovne mestne storitve dosegljive v 15-minutni peš ali kolesarski razdalji od domov prebivalcev. Trenutno je to skupno prizadevanje privedlo do odprtja dostopa do skoraj 50 šolskih dvorišč po pouku, vključno z večino šolskih dvorišč UIA-OASIS.

Projekt UIA-OASIS poteka od leta 2019 do leta 2021. Postopoma se bo izvajal program OASIS za ozelenitev šolskega dvorišča, da bi se nadgradil pristop OASIS.

Pričakuje se, da bodo sprejete rešitve z rednim vzdrževanjem trajale več kot 50 let.

Raphaëlle Thiollier, Project manager: raphaelle.thiollier@paris.fr

Maria Sitzoglou, UIA Expert: maria.sitzoglou@gmail.com