ZELENA ZMAGA

Projekt GREEN-WIN je pomembno mednarodno transdisciplinarno raziskovalno sodelovanje, ki uporablja pristop, usmerjen v rešitve, namenjen izboljšanju razumevanja povezav med podnebnimi ukrepi in trajnostjo ter premagovanju ovir pri izvajanju s strategijami, ki koristijo vsem. Projekt kritično ocenjuje, kje in pod katerimi pogoji so v praksi koristne vse strani in zlasti strategije zelene rasti ter kje se je treba soočiti s temeljnimi kompromisi. Projektna skupina se osredotoča na štiri ključne ovire, ki so jih opredelili strokovnjaki in oblikovalci politik. Ti vključujejo:

• Razviti preobrazbene diskurze, ki poudarjajo priložnosti v podnebnih in trajnostnih ukrepih, da bi prispevali k premagovanju kognitivnih ovir in opolnomočenju ljudi.
• Preučiti podnebne in trajnostne finančne politike ter ureditve upravljanja, da bi prispevali k premagovanju finančnih ovir za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
• Utemeljitev ekonomike zelene rasti, da bi prispevali k premagovanju gospodarskih ovir in ovir za skupno ukrepanje za razogljičenje. V ta namen uvajamo pomembne inovacije v model splošnega ravnotežja GEM-E3, ki ga je mogoče izračunati in je potreben za odkrivanje strategij zelene rasti. Ti vključujejo razvoj modela širjenja tehnologije, ki temelji na mreži, ter uvedbo omejitev na finančnem trgu in prilagodljivih pričakovanj zastopnikov.
• Prispevati k premagovanju gospodarskih in institucionalnih ovir z opredelitvijo strategij, ki koristijo vsem, trajnostnih poslovnih modelov in ugodnih okolij na treh področjih ukrepanja: obvladovanje poplavne ogroženosti obalnih območij, preoblikovanje mest ter izkoreninjenje energijske revščine in odpornost.

Vse te dejavnosti so vključene v trajen mednarodni dialog, ki vključuje zainteresirane strani iz politike, raziskav, civilne družbe in zasebnega sektorja, ter odprto strategijo upravljanja znanja in krepitve zmogljivosti za spodbujanje prenosa znanja in učenja po koncu življenjske dobe projekta.

Splošni cilji projekta GREEN-WIN so:

• Opredeliti, razviti in kritično oceniti strategije, ki koristijo vsem, zelene poslovne modele in poti zelene rasti, ki prinašajo kratkoročne gospodarske koristi, hkrati pa podpirajo cilje blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje v okviru širše agende trajnostnega razvoja.
• Sorazvoj skupnih diskurzov o strategijah, ki koristijo vsem, poslovnih priložnostih in poteh zelene rasti v znanstvenem, političnem in poslovnem sektorju ter sektorju civilne družbe.

V okviru projekta se bo kritično ocenilo, kje in pod katerimi pogoji so v praksi koristne vse strani, zlasti strategije zelene rasti, in kje se je treba soočiti s temeljnimi kompromisi. Pri tem se osredotočamo na štiri ključne ovire, ki so jih opredelili strokovni delavci in oblikovalci politik. Prvič, razvijamo transformativne diskurze, ki poudarjajo priložnosti v podnebnih in trajnostnih ukrepih, da bi prispevali k premagovanju kognitivnih ovir in opolnomočenju ljudi. Drugič, Sodišče preučuje podnebne politike in politike financiranja trajnostnosti ter ureditve upravljanja, da bi prispevalo k premagovanju finančnih ovir za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Tretjič, utemeljujemo ekonomiko zelene rasti, da bi prispevali k premagovanju gospodarskih ovir in ovir za skupno ukrepanje za razogljičenje. V ta namen uvajamo pomembne inovacije v model splošnega ravnotežja GEM-E3, ki ga je mogoče izračunati in je potreben za odkrivanje strategij zelene rasti. Ti vključujejo razvoj modela širjenja tehnologije, ki temelji na mreži, ter uvedbo omejitev na finančnem trgu in prilagodljivih pričakovanj zastopnikov. Četrtič, prispevamo k premagovanju gospodarskih in institucionalnih ovir z opredelitvijo strategij, ki koristijo vsem, trajnostnih poslovnih modelov in ugodnih okolij na treh področjih ukrepanja: obvladovanje poplavne ogroženosti obalnih območij, preoblikovanje mest ter izkoreninjenje energijske revščine in odpornost. Vse te dejavnosti vključujemo v trajen mednarodni dialog, ki vključuje deležnike iz politike, raziskav, civilne družbe in zasebnega sektorja, ter odprto strategijo upravljanja znanja in krepitve zmogljivosti za spodbujanje prenosa znanja in učenja po koncu življenjske dobe projekta.

Informacije o rezultatih projekta GREEN-WIN so na voljo na spletni strani projekta.

• Z delovnim svežnjem 1 se je začel trajen svetovni dialog, ki spodbuja vzajemno učenje o priložnostih zelenega poslovanja in zelenega gospodarstva med predstavniki mednarodnih organizacij, agencij ZN, finančnih institucij, podjetij in raziskav. Organizirani sta bili dve delavnici za globalni dialog z deležniki, da bi skupaj z deležniki in raziskovalci projekta GREEN-WIN pripravili bogato zbirko strategij, ki koristijo vsem, zelenih poslovnih modelov in spodbudnih okolij.

• V delovnem svežnju 2 so bile empirično analizirane ureditve finančnega upravljanja v ključnih državah skupine G20, da bi se opredelile priložnosti in ovire za preusmeritev finančnih tokov v podnebju prijazne naložbe. Opredeljen je bil ogromen potencial institucionalnih vlagateljev za dodatno trajnostno financiranje, ugotovljene pa so bile tudi številne ovire, ki preprečujejo uresničitev tega potenciala (npr. nestabilni regulativni okviri, pomanjkanje likvidnih finančnih instrumentov, kot so zelene obveznice, majhen obseg projektov itd.).

• V okviru delovnega sklopa 3 so bili razviti modeli razširjanja tehnologije, ki temeljijo na omrežju, da bi se raziskale sinergije med blažitvijo in gospodarskim razvojem prek endogenega tehnološkega napredka. Predhodne ugotovitve kažejo, da imajo regionalna vozlišča, kot je Brazilija za Latinsko Ameriko, pomembno vlogo v procesu razširjanja. Ekonomski model GEM-E3 je bil razširjen, da bi se upoštevali tokovi finančnega kapitala pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. V prvi vlogi za Italijo je poudarjena ključna vloga shem financiranja za distribucijske učinke in velike koristi, ki bi jih prinesel stabilen trg državnih dolžniških instrumentov v Evropi z nizkimi razlikami med državami.

• Delovni sveženj 4 je pregledal literaturo o zelenih financah in zelenem poslovanju, razvil tipologijo priložnosti, ki koristijo vsem, ter podprl delovne sklope 5, 6 in 7 s kritično oceno izvedljivosti opredeljenih zelenih poslovnih modelov in strategij, ki koristijo vsem. V okviru delovnega sklopa 4 so bile preučene tudi glavne ovire, ki preprečujejo zelene naložbe. Ti vključujejo: i) premalo zanimanja za zelene projekte zaradi predpostavke, da zeleni projekti ekonomsko niso izvedljivi in so manj donosni; ii) pomanjkanje trdnih zelenih poslovnih modelov; in iii) pomanjkanje skupne metodologije za analizo vpliva zelenih poslovnih modelov na okolje.

• V delovnem svežnju 5 so bile ponazorjene različne sinergije in kompromisi med gospodarskimi in podnebnimi cilji pri obvladovanju tveganja poplav na obalnih območjih, pri čemer so bile opredeljene tri vrste strategij, ki koristijo vsem in lahko javnim akterjem pomagajo pri premagovanju finančnih ovir za prilagajanje na obalnih območjih: i) ustvarjanje prihodkov od razvoja nepremičnin z melioracijo zemljišč; ii) ustvarjanje turističnih prihodkov s prehrano na plažah (namesto erodiranega peska); in iii) ustvarjanje nedenarnih koristi za naravo, ki privabljajo dodatna finančna sredstva okoljskih nevladnih organizacij.

• V okviru šestega delovnega sklopa so bili opravljeni razgovori, opažanja udeležencev in neudeležencev ter prvi krog delavnic za deležnike, v katerih so bile opredeljene naslednje strategije za preobrazbo mest, ki koristijo vsem: i) nastajajoči poslovni modeli ekonomije delitve v smeri bolj zelenega in pametnejšega sektorja mobilnosti v Šanghaju; ii) zeleni poslovni modeli v gradbenem sektorju v Istanbulu, ki nastajajo v okviru novih potresnih predpisov; iii) Zasebni podjetniki, ki razvijajo pametne rešitve, ki temeljijo na IKT, za izboljšanje učinkovite rabe virov v Barceloni.

• V okviru delovnega sklopa 7 so bili raziskani številni primeri rešitev, ki koristijo vsem, v Indiji, Indoneziji in Južni Afriki na ravni skupnosti, pri čemer so bile odkrite naslednje sinergije in strategije, ki koristijo vsem: i) uvajanje sistemov obnovljive energije v lasti skupnosti, ki jih upravlja skupnost, v Indiji; ii) izvajanje dejavnosti zelene kave in tehnologije digestorjev bioplina v Indoneziji; in iii) izvajanje integriranega ekološkega kmetovanja in proizvodnje komposta v Južni Afriki.

• Delovni sklop 8 je spodbujal krepitev znanja in zmogljivosti znotraj in zunaj projekta GREEN-WIN s številnimi dejavnostmi, vključno s spletnim mestom GREEN-WIN, spletnim seminarjem s ključnimi raziskovalnimi projekti.