SolACE

Evropsko kmetijstvo se sooča s potrebo po pridelavi več poljščin z manjšim vnosom gnojil, zlasti dušika (N) in fosforja (P), v razmerah zmanjšane ali bolj spremenljive razpoložljivosti vode.

Predvidene podnebne spremembe kažejo na večjo spremenljivost padavin v prihodnjih desetletjih, s povečanim tveganjem pomanjkanja vode poleti, medtem ko bodo vodni viri za namakanje v najboljšem primeru ohranjeni. Tokovi dušika in fosforja presegajo tako imenovane omejitve planeta, saj so izgube dušika in fosforja iz različnih virov, vključno z gnojili, nedvomno odgovorne za velike vplive na okolje (npr. evtrofikacija površinskih voda, emisije toplogrednih plinov, kot je N2O) v regijah intenzivnega kmetijstva v Evropi.

Poleg tega je Evropska komisija leta 2014 fosfatne kamnine vključila na seznam 20 kritičnih surovin, s čimer se je dodatno zavezala, da bo v prihodnosti znatno zmanjšala uporabo fosforjevih gnojil. Medtem socialno-ekonomske projekcije kažejo na stalno naraščanje in nestanovitnost cen gnojil.

Trajnostno ali ekološko intenzifikacijo kmetijskih ekosistemov je treba izvajati z združevanjem novih sort poljščin in pristopov upravljanja, ki bolje izkoriščajo podzemno biotsko raznovrstnost in procese za ohranjanje visoke ravni produktivnosti z zmanjšano uporabo vodnih in hranilnih virov. Obstajajo različne poti za prehod na kmetijstvo, ki temelji na biotski raznovrstnosti, in so v veliki meri odvisne od sistemov kmetovanja (npr. stopnje intenzifikacije v skladu s konvencionalnimi, ekološkimi ali ohranitvenimi kmetijskimi načeli) in regionalnega okvira (npr. specializirano kmetijstvo, ki temelji na žitih, ali integrirana pridelava poljščin in živinoreja).

Glavni ciljprojekta SolACEje pomagati evropskemu kmetijstvu pri spopadanju z izzivom pogostejših kombiniranih omejitev vode in hranil v prihodnjih desetletjih, in sicer z oblikovanjem novih genotipov poljščin in inovacij za upravljanje kmetijskih ekosistemov za izboljšanje učinkovitosti rabe vode in hranil (tj. N in P).

Da bi dosegli ta cilj, bo SolACE svoje dejavnosti osredotočil na tri glavne evropske pridelke - krompir, kruh in trdo pšenico - in opredelil:

1. optimalne kombinacije nadzemnih in podzemnih lastnosti za izboljšanje učinkovite rabe virov;
2. najučinkovitejši genotipi pri kombiniranih obremenitvah z vodo in N ali P; in
3. Nove prakse, ki bolje izkoriščajo interakcije med rastlinami ter rastlinami in mikrobi za dostop do vodnih virov ter virov dušika in fosforja v konvencionalnem, ekološkem in konzervacijskem kmetijstvu.

Posebni cilji:

1. opredeliti najverjetnejše sedanje in prihodnje scenarije kombiniranega pritiska vode in hranil na različnih pedoklimatskih območjih Evrope;
2. opredelitev odzivov pridelka na takšne realistične kombinirane obremenitve;
3. oceniti učinkovitost pridobivanja vode in hranil ter opredeliti ustrezne lastnosti podzemlja (povezane s koreninami, mikrobiomom rizosfere in simbiozo);
4. opredelitev kombinacije podzemnih in nadzemnih lastnosti za oblikovanje z viri gospodarnih kmetijskih rastlin (ideotipi);
5. opredelitev genov, molekularnih označevalcev in modelov genomske selekcije za boljši izkoristek pri kombiniranih obremenitvah;
6. S tem se oblikujejo novi, z viri gospodarni ideotipi ali genotipi (hibridi za kruhovo pšenico in krompir);
7. oceniti biotske interakcije, ki so pomembne pri preskušenih inovacijah na področju upravljanja;
8. zasnova učinkovitih mikrobioloških cepiv in njihovih kombinacij, učinkovitih mešanic genotipov in strategij rotacije na osnovi metuljnic ali zmanjšane obdelave tal ter njihovo preskušanje v terenskih pogojih;
9. razvoj novih omogočitvenih tehnologij za spremljanje stanja kmetijskih rastlin ali talne vode in dušika; in
10. Ovrednotiti agronomsko, gospodarsko in okoljsko uspešnost preskušenih inovacij na terenu v več mrežah kmetov, da se na koncu ocenijo lokalne rešitve in ovire za uvajanje preskušenih inovacij.

SolACE bo izvajal komplementarne pristope, od podatkovnega rudarjenja, modeliranja, fenotipizacije v visoko zmogljivih platformah in terenskih pogojih do poskusov na raziskovalnih postajah in mrežah kmetov v kontrastnih pedoklimatskih conah.

Preizkušene inovacije bodo vključevale mešanice genotipa kmetijskih rastlin, kolobarjenje na osnovi metuljnic in pokrovne kmetijske rastline, mikrobna cepiva ter izboljšane sisteme za podporo odločanju in hibride ali proizvode iz genomske selekcije in participativne evolucijske sheme žlahtnjenja.

SolACE bo izvajal dvojno interaktivno inovacijsko zanko, ki bo temeljila na strategijah upravljanja in vzreje kmetijskih ekosistemov, vključevala pa bo sodelovanje različnih končnih uporabnikov v celotni proizvodni verigi, od kmetov in kmetijskih svetovalcev do nevladnih organizacij, malih in srednjih podjetij ter večjih industrij v agroživilskem sektorju, in sicer prek konzorcija SolACE in vrste dogodkov za deležnike.

S sooblikovanjem in soocenjevanjem izbranih novih strategij vzreje in upravljanja s končnimi uporabniki za povečanje splošne učinkovitosti rabe sistemskih virov bodo ugotovitve SolACE na voljo za razširjanje širokemu spektru deležnikov, vključno z oblikovalci politik.