CCTAME

Ocenjuje se, da svetovne pretekle emisije zaradi rabe zemljišč presegajo emisije iz fosilnih goriv za približno 25 % in se trenutno štejejo za drugi največji vir emisij toplogrednih plinov. V Evropi je kmetijski sektor tretji največji sektor emisij toplogrednih plinov, saj predstavlja 9 % emisij EU-25. Glavna zamisel, ki je privedla do projekta CCTAME, je vizija izvajanja koncepta združevanja podatkov na podlagi modela politike, da bi zagotovili učinkovito in uspešno blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v sektorju rabe zemljišč ter čim bolj povečali koristi usklajevanja politik z drugimi politikami EU. Leta 2008 sektor rabe zemljišč ni bil ali je bil slabo zastopan v evropskih modelih za oblikovanje podnebne politike. Projekt CCTAME je bil zasnovan za zapolnitev te vrzeli.

V okviru projekta CCTAME so bili ocenjeni vplivi kmetijstva, podnebja, energije, gozdarstva in drugih povezanih politik rabe zemljišč, pri čemer so bile upoštevane povratne informacije, ki izhajajo iz tega, na podnebni sistem v Evropski uniji. Geografsko eksplicitni biofizikalni modeli so bili skupaj z integriranim grozdom ekonomskih modelov rabe zemljišč povezani z regionalnim podnebnim modelom za oceno in opredelitev strategij za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v evropskem kmetijstvu in gozdarstvu.

Specifični cilji CCTAME so bili:

• vzpostaviti močno povezavo med znanostjo in politiko z zagotavljanjem pravočasnih, ustreznih in razumljivih informacij iz najsodobnejših ocen učinka politike politični skupnosti. Znanstveno-tehnični cilj je bil izvesti oceno učinkovitosti sedanjih in prihodnjih procesov prilagajanja in blažitve rabe zemljišč.
• modeliranje eksplicitne rabe zemljišč na ravni praks gospodarjenja s kmetijami/gozdovi ob upoštevanju nastajajočih tehnoloških sprememb v sektorju rabe zemljišč in z njim povezanih panogah. Regionalni podnebni modeli so bili povezani z biofizikalnimi ekosistemskimi modeli, ki so ustvarili veliko različnih proizvodnih možnosti za vsako geografsko enoto. Najsodobnejši ekonomski modeli, ki so vključeni v teorijo sodobne ekonomije blaginje, so uporabili sklope geografskih eksplicitnih biofizikalnih proizvodnih možnosti za ustvarjanje globalno skladnih lokalnih strategij za blažitev in prilagajanje rabe zemljišč.

Integracija več političnih procesov

CCTAME je ustvaril integriran vzorčni grozd, ki so ga vse države članice EU uporabile za oblikovanje politik blažitve v zvezi z rabo zemljišč v okviru oblikovanja politik UNFCCC o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF). Splošna strategija CCTAME je bila prilagojena usklajevanju in nadaljnjemu razvoju obstoječih orodij za podporo odločanju v sektorju rabe zemljišč, da bi se odzvali na zahteve procesa podnebne politike v Evropi in v okviru UNFCCC. Oblikovalci politik, ki jih zanima izvajanje sprememb praks rabe zemljišč za pogajanja po Kjotu v Evropi in režime podnebne politike UNFCCC, so se seznanili z orodji CCTAME. Analizirane politike so vključevale politike, namenjene povečanju ali ohranjanju zalog ogljika (nacionalno izvajanje spodbud iz Kjotskega protokola, na primer povečanje uporabe bioenergije (direktiva o električni energiji iz obnovljivih virov in druge), ter politike za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki niso CO2 (CH4, N20), iz kmetijstva. Modeli od spodaj navzgor, predlagani v okviru CCTAME, so se izkazali za odlične kvantitativne platforme za spodbujanje usklajevanja politik med različnimi, vendar povezanimi „sektorji“. Glavna usklajevalna funkcija grozda modelov CC-TAME je bila oblikovanje raziskovalnih orodij in metodologij za ocenjevanje in vrednotenje učinkov alternativnih politik ter ocenjevanje z njimi povezanih stroškov in koristi politik.

Integracija modelov z geografskim in tehnološko eksplicitnim pristopom od spodaj navzgor

Projekt CC-TAME je z geografsko in tehnološko eksplicitnim pristopom od spodaj navzgor povezal regionalni podnebni model REMO (WP3000) z biofizikalnimi modeli upravljanja ekosistemov (WP 4000) ter celovitimi regionalnimi in nacionalnimi modeli gospodarskega sektorja (WP 5000). Ta večplastni pristop povezuje geografski in časovni obseg ter združuje vse glavne sektorje rabe zemljišč. Metodološki pristop je združeval eksplicitne modele rasti posevkov/dreves, ki delujejo na ravni ploskve in imajo dovolj podnacionalnih prostorskih podrobnosti za oceno odzivov in možnosti prilagajanja posevkov in dreves. Pristop je omogočil dosledno povezavo s celinskim obsegom, kar zagotavlja zanesljivost in doslednost pri ocenjevanju trajnostnih in stroškovno učinkovitih strategij in politik za zmanjševanje in prilagajanje emisij toplogrednih plinov. CC-TAME je uporabljal številne modele na različnih lestvicah, ki omogočajo primerjave modelov, zato so bile negotovosti modelov ocenjene sistematično. Zanesljivi in zaupanja vredni podatki in orodja za ocenjevanje so bili zgrajeni z uporabo velikih virov.

Ocena scenarija celostne politike

Podatki (WP2000) in orodja za analizo (WP3000, WP4000 in WP5000) CCTAME so bili uporabljeni v WP6000 za oceno širokega nabora scenarijev okoljske, kmetijske, gozdne in energetske politike. Med posebnimi politikami, ki so bile analizirane, so politike za povečanje ali ohranjanje zalog ogljika ter politike za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki niso emisije CO2 (CH4, N20). Izboljšanje biotske raznovrstnosti in izboljšanje/ohranjanje tal sta prav tako pomembna cilja politike, ki sta bila obravnavana v raziskavah CCTAME.

Politike so bile ocenjene posamično in skupaj v skladu s strogim vzorčnim protokolom povezovanja, ki je bil razvit v CC-TAME in uporabljen za dodatne študije učinka politike. Heterogene lastnosti, večnamenska uporaba in fizične omejitve so razlogi za zapletene vplive politik rabe zemljišč. Integracija in povezava med (a) biofizikalnim modeliranjem, značilnim za posamezno lokacijo, (b) mikroekonomskim modeliranjem na ravni kmetij in (c) večsektorskim makroekonomskim modeliranjem sta omogočili vključitev heterogenih naravnih razmer in prilagoditev trga v globaliziranem svetu prek GLOBIOM z mednarodno povezanimi kmetijskimi in gozdarskimi proizvodi ter energetskimi trgi.

Glavni rezultat je bila priprava operativne in dosledne metodologije za izvajanje ocen politike za sektor LULUCF, ki so skladne z zahtevami glede poročanja iz UNFCCC.

Poleg blažitvenih del v CC-TAME so bili v okviru projekta izvedeni regionalni podnebni scenariji ter celovita analiza blažitve in prilagajanja s poudarkom na vzporednih koristih blažitve in prilagajanja. CCTAME je izpostavil žariščne točke ranljivosti v smislu geografije in vrste ekosistema v okviru različnih scenarijev podnebnih sprememb. Sklop modelov CCTAME je bil uporabljen za oceno širokega nabora scenarijev okoljske, kmetijske, gozdarske in energetske politike. Eden od rezultatov je bil, da so politike, katerih cilj je povečanje ali ohranjanje zalog ogljika, ter politike, katerih cilj je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, prav tako dosegle visoke rezultate v zvezi s prilagajanjem ekosistemov podnebnim spremembam.

Orodja in podatki, pridobljeni v okviru projekta, so bili uporabljeni za zagotavljanje informacij na referenčni ravni za poročanje v okviru UNFCCC. Scenariji CCTAME so med drugim prispevali k ocenam petega ocenjevalnega poročila IPCC s scenariji rabe zemljišč.

Poleg ocene na evropski ravni je CCTAME razvil orodja za ocenjevanje učinkovitosti postopkov blažitve in prilagajanja na ravni praks gospodarjenja s kmetijami/gozdovi ter na sektorski ravni, pri čemer je upošteval nastajajoče tehnološke spremembe v sektorju rabe zemljišč in z njim povezanih panogah višje v verigi. Ta orodja imajo potencial, da jih uporabi širša skupnost uporabnikov. Razvita je bila analiza ekstremnih dogodkov z uporabo stohastičnih modelov kmetij, ki temelji na najsodobnejših metodologijah.

V projektu je bilo opredeljeno prilagajanje, ki ga spodbujajo politike, zlasti skupna kmetijska politika, strategija za razvoj podeželja, gozdarska strategija EU in akcijski načrt za gozdove, ter splošne politike EU o podnebnih spremembah.“

Modeli AROPAj, CAPRI in FASOM imajo dolgo zgodovino svetovanja GD AGRI glede politik v zvezi z vprašanji usklajevanja SKP, strategije za razvoj podeželja in podnebnih politik. Ti modeli so bili ob podpori raziskav CCTAME uporabljeni za pripravo ocen učinka politike za GD ENV/CLIMA. Rezultati raziskav CC-TAME, ki zajemajo orodja GLOBIOM, EU-FASOM, CAPRI, AROPAj in GFM, so podprli proces UNFCCC.

Konzorcij CCTAME je bil tesno povezan z Evropskim konzorcijem za modeliranje onesnaževanja zraka in podnebnih strategij (EC4MACS), ki ga sponzorira GD ENV in ki je prek modela GEM-E3 zagotavljal povezavo z drugimi sektorji (energetika (modeli PRIMES, POLES), onesnaževanje zraka (model RAINS/GAINS) in makroekonomija). Modeli CCTAME (FASOM, CAPRI, BEWHERE, GFM, EPIC, DNDC) so bili zagotovljeni kot najsodobnejši modeli za odločanje o blažitvi in prilagajanju v okviru sodelovanja na ravni EU v pogajanjih UNFCCC.