CONHAZ

Za učinkovito zmanjšanje tveganj naravnih nesreč je potrebno temeljito razumevanje stroškov naravnih nesreč. Sedanje metode za oceno teh stroškov uporabljajo raznoliko terminologijo in pristope za različne vrste naravnih nesreč in prizadete sektorje. To lahko ovira ugotavljanje izčrpnih in primerljivih podatkov o stroških. Za okrepitev vloge ocen stroškov pri razvoju celostnega obvladovanja naravnih nevarnosti je treba določiti najsodobnejše pristope k oceni stroškov, poudariti slabosti in prednosti obstoječih pristopov, olajšati njihovo uporabo in opredeliti morebitne vrzeli v znanju.

CONHAZ (stroški naravnih nevarnosti) je bil namenjen zbiranju in sintezi trenutnega znanja o metodah za oceno stroškov, da bi se okrepila vloga ocen stroškov pri razvoju celostnega upravljanja naravnih nevarnosti in načrtovanja prilagajanja. Da bi to dosegli, je CONHAZ sprejel celovit pristop, ki upošteva naravne nevarnosti, ki segajo od suše, poplav in obalnih nevarnosti do alpskih nevarnosti, pa tudi različne prizadete sektorje in vrste stroškov (neposredna materialna škoda, izgube zaradi prekinitve poslovanja, posredna škoda, nematerialni učinki in stroški zmanjševanja tveganja).

Njegovi posebni cilji so bili:

1) zbrati najsodobnejše metode za oceno stroškov;

2) analizirati in oceniti te metode z vidika tehničnih vidikov, pa tudi terminologije, kakovosti in razpoložljivosti podatkov ter vrzeli v raziskavah; in

3) sintetizirati pridobljeno znanje v priporočila in opredeliti nadaljnje raziskovalne potrebe.

Za vsako od obravnavanih nevarnosti (poplave, suše, obalne nevarnosti in nevarnosti v Alpah) in kategorij stroškov (neposredni stroški, stroški prekinitve poslovanja, posredni stroški, neopredmeteni stroški in stroški zmanjševanja tveganja) je bil opravljen pregled obstoječih metod za oceno stroškov. Ti so temeljili na pregledih literature, štirih strokovnih delavnicah (po ena v vsaki skupnosti nevarnosti) in zaključni sintezni konferenci. Na strokovnih delavnicah so bili predhodni rezultati pregledov predstavljeni 20–30 strokovnjakom in izvajalcem iz vsake skupnosti nevarnosti ter z njimi obravnavani. Glavni namen teh delavnic je bil zagotoviti, da pregledi zajemajo vse ustrezne metode, pa tudi opredeliti najboljše prakse in vrzeli v znanju. Na zaključni sintezni konferenci se je nato zbralo približno 60 strokovnjakov in strokovnih delavcev iz vseh različnih skupnosti nevarnosti. Rezultat je bila skupna razprava o metodah in vrzelih v znanju, skupaj s prednostno razvrstitvijo raziskovalnih potreb.

Izbor glavnih rezultatov CONHAZ so naslednji:

Poročilo o politiki št. 1: Stroški naravnih nevarnosti – sinteza. V tem poročilu o politiki so povzeti glavni rezultati projekta CONHAZ. Ti vključujejo ugotovitve v zvezi z najboljšimi praksami, splošnimi vrzelmi v znanju in priporočili za prakso in raziskave ter vizijo o oceni stroškov naravnih nesreč in njihovem vključevanju v odločanje.

Ključna priporočila so:

• Ocene stroškov so pogosto nepopolne in pristranske. Da bi dobili popoln pregled nad stroški naravnih nesreč, bi bilo treba poleg neposrednih stroškov upoštevati tudi stroške zaradi prekinitve poslovanja, posredne in nematerialne/netržne stroške ter stroške zmanjševanja tveganja.
• Čeprav so bile v zadnjih desetletjih dosežene izboljšave, še vedno obstajajo velike negotovosti v vseh delih ocen stroškov. Zato je pomembno, da se pri vsaki oceni zgodaj opredelijo glavni viri negotovosti in se jih poskuša zmanjšati ali obvladati. Preostale negotovosti v ocenah stroškov bi bilo treba dokumentirati in sporočiti nosilcem odločanja.
• Eden glavnih virov negotovosti pri predhodni oceni stroškov naravnih nesreč je pomanjkanje zadostnih, primerljivih in zanesljivih podatkov. Na evropski ravni bi bilo treba vzpostaviti okvir za podporo zbiranju podatkov, tako za naknadne podatke o škodi za posamezne predmete (analiza dogodkov) kot za stroške zmanjševanja tveganja. Tak okvir bi moral zagotoviti dovolj podrobnih informacij in minimalne standarde kakovosti podatkov, da se olajšata razvoj in skladnost evropskih in nacionalnih podatkovnih zbirk.
• Na splošno je treba bolje razumeti škodljive procese, da bi jih ustrezno modelirali. V zvezi z neposredno škodo so potrebni večparametrski modeli škode, ki bolje zajamejo različne parametre, ki vplivajo na škodo, tudi ob upoštevanju parametrov odpornosti.
• V zvezi s posrednimi stroški je potrebnih več raziskav, da bi razumeli in modelirali, kako trgi delujejo zunaj ravnovesja in v različnih obsegih. To velja zlasti za dinamiko vrnitve v ravnovesje po nevarnem dogodku, s tem povezane družbene in institucionalne interakcije ter način oblikovanja pričakovanj agentov v zelo negotovih razmerah.
• Za neopredmetene stroške je potrebnih več raziskav, zlasti o fizičnih vplivih naravnih nesreč na okolje in zdravje ljudi.
• V zvezi s stroški zmanjševanja tveganja bi bilo treba posebno pozornost nameniti boljši oceni stroškov nestrukturnih ukrepov.
• Potrebnih je več raziskav o učinkih podnebnih in socialno-ekonomskih sprememb na prihodnje stroške naravnih nesreč in stroške prilagajanja tem spremembam. Hkrati je še vedno ključnega pomena, da se določi tudi, kako je mogoče take ugotovitve vključiti v pristope k oceni stroškov. V zvezi s tem bi bilo treba izboljšati izmenjavo znanja med skupnostjo, ki se ukvarja s tveganji naravnih nesreč, in skupnostjo, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami.
• Potrebna so ustrezna orodja in smernice ter prenos znanja za podporo nosilcem odločanja pri vključevanju podatkov o oceni stroškov v njihov postopek odločanja. Taka orodja ali okviri bi morali sporočati in upoštevati negotovosti v zvezi s stroški ter zagotoviti preglednost pravil odločanja.

Poročilo o politiki št. 2: Stroški poplav. V tem poročilu o politiki so povzeta priporočila CONHAZ za izvedbo ustrezne ocene poplavne ogroženosti. Vsebuje tudi nekaj idej za boljši načrt upravljanja.

Poročilo o politiki št. 3: Stroški suše. Namen tega poročila o politiki je pomagati oblikovalcem politik in strokovnim delavcem pri razlikovanju med različnimi vrstami stroškov suše ter jim zagotoviti podporo pri izbiri med obstoječimi metodami za ocenjevanje stroškov suše. Poleg tega jim lahko ugotovitve v zvezi s politikami za blažitev posledic suše in prilagajanje nanje ter vrzeli v znanju pomagajo opredeliti prednosti in slabosti sedanjih politik za sušo ter potrebe po prihodnjih raziskavah na tem področju.