Econadapt

Ker prilagajanje prehaja iz teorije v prakso, se povečuje potreba po podrobnejši ekonomski analizi, vključno z ocenami stroškov in koristi.  Ta potreba je priznana na ravni EU, na primer v strategiji EU za prilagajanje, pa tudi v državah članicah. Vendar je ekonomika prilagajanja še vedno v povojih, tako v zvezi z metodološkimi izzivi kot primeri praktične uporabe.

Glede na navedeno so bili cilji projekta ECONADAPT izboljšati znanje in dokazno podlago o ekonomiki prilagajanja ter pretvoriti ugotovitve v praktično gradivo v podporo načrtovanju prilagajanja in nosilcem odločanja. Da bi projekt pripomogel k doseganju teh ciljev, je raziskavo razvil skupaj z oblikovalci politik, da bi zagotovil njeno utemeljenost v praksi. To je spodbudilo tudi končno razširjanje v uporabniško usmerjeni obliki, ki je bila namenjena končnim uporabnikom.

Celoten projektni pristop je bil razdeljen na dve glavni raziskovalni temi:

1.     Doseči metodološki napredek za izboljšanje ekonomske ocene prilagajanja.

2.     Ta napredek je treba uporabiti pri pomembnih odločitvah o prilagajanju, tj. na področjih politike, na katerih so potrebne izboljšane ekonomske metode in orodja.

Prva tema spodbuja raziskave o:

• Izboljšane metode in empirični podatki. S tem so se razvile boljše metode za analizo podatkov o stroških in koristih prilagajanja ter s tem razširila uporaba na netehnične možnosti in netržne sektorje. Preučila je tudi obravnavo tveganja in dvoumnosti, vrednosti učenja in opcij, spreminjajoče se preference ter povezave med prilagajanjem in blažitvijo v ekonomski oceni. Raziskava je izvedla primarne študije vrednotenja, da bi raziskala preference za alternativne vrste prilagajanja v treh državah.

• Skaliranje, prenos, združevanje. V njem so bile ocenjene in pripravljene smernice za prenos vrednosti stroškov in koristi prilagajanja iz ene študije v drugo, pri čemer so bili upoštevani čas in lokacija ter vprašanja združevanja z lokalne na makroekonomsko raven.

• Analiza negotovosti. To je obravnavalo vprašanje, kako količinsko opredeliti negotovost – razširitev obstoječih metod in orodij – ter razvoj novih.

Druga tema je ta napredek uporabila na ključnih področjih politike z uporabo študij primerov, pri čemer se je osredotočila na pet glavnih področij, na katerih bo v naslednjem desetletju pomembna ekonomika prilagajanja:

• Obvladovanje zgodnjih večjih tveganj podnebnih sprememb v Evropi.  To je bilo osredotočeno na ekstremne dogodke, saj imajo ti kratkoročno visoke gospodarske stroške.

• Vključitev prilagajanja v oceno gospodarskih projektov, zlasti za velike kapitalske naložbe z dolgo življenjsko dobo in veliko izpostavljenostjo podnebnim spremembam (in negotovostjo).

• Vključevanje prilagajanja v ocenjevanje politike (ocena učinka), zlasti kadar obstajajo veliki tokovi, povezani z vključevanjem prilagajanja v glavna področja financiranja EU.

• Opredelitev makroekonomskih učinkov prilagajanja v EU in državah članicah, vključno z učinki na javne finance, rast in konkurenčnost.

• Razvoj metod ekonomske analize v podporo mednarodni razvojni pomoči EU/DČ za prilagajanje v državah v razvoju.

V okviru projekta so bile te študije primerov izvedene z deležniki iz ustreznih generalnih direktoratov, držav članic ter regionalnimi ali lokalnimi oblikovalci politik. Metode in študije primerov so bile zato razvite v sodelovanju s skupinami uporabnikov, ki se ukvarjajo z uporabo ekonomskih podatkov za sprejemanje odločitev o prilagajanju. V okviru študije je bilo organiziranih več delavnic za pomoč pri vzpostavljanju teh povezav, vključno z velikim nizom sestankov, osredotočenih na študijo primera, na začetku projekta, da bi opredelili potrebe uporabnikov.

Rezultati in ugotovitve projekta so zbrani v zbirki orodij, ki zagotavlja smernice iz metodoloških nalog in primere iz študij primerov za pomoč pri uporabi ekonomske ocene prilagajanja. Uporabljen je bil dvotirni pristop s podrobnimi smernicami in empiričnimi podatki za ekonomiste ter „lahkimi“ metodami in informacijami za druge uporabnike.

V okviru projekta ECONADAPT je bil razvit pristop, ki temelji na politiki, za oblikovanje raziskav in analize politike. Osredotoča se na praktično uporabo ekonomike prilagajanja pri kratkoročnih in dolgoročnih odločitvah o prilagajanju z uporabo iterativnega obvladovanja tveganja in dajanjem prednosti možnostim z majhnim obžalovanjem.

V okviru projekta je bila zbrana baza znanja o stroških in koristih prilagajanja. Ti dokazi so se v zadnjih letih precej spremenili, pri čemer so tveganja, sektorji in države bolje zajeti, čeprav na številnih področjih še vedno obstajajo pomembne vrzeli. Novejše študije kažejo, kako pomembno je upoštevati negotovost in stroške izvajanja politike.

Projekt je dosegel metodološki napredek na številnih področjih. Razvila je ekonomske metode prilagajanja za ocenjevanje prilagoditvene sposobnosti, opravila primarno raziskavo, da bi razumela želje javnosti po prilagajanju, ter razvila metode za povečanje, prenos in združevanje vrednosti stroškov in koristi. V okviru projekta se je uporabljalo tudi odločanje, ki je bilo negotovo glede ekonomike prilagajanja, pregledovanje in priprava povzetkov informacij o metodah ter izvajanje vzorčnih aplikacij.

Projekt ECONADAPT je ta metodološki napredek uporabil na vrsti področij politike, pri čemer je upošteval glavne prednostne naloge za ekonomijo prilagajanja v naslednjem desetletju.

Upoštevala je stroške in koristi obravnavanja vse pogostejših nesreč, povezanih z vremenom, zaradi podnebnih sprememb od spodaj navzgor ter to dopolnila z analizo fiskalnih posledic podnebnih sprememb, ki zaostrujejo sedanje nesreče na nacionalni ravni.

Pripravila je smernice za oceno gospodarskih projektov in izvedla praktične študije primerov, ki obravnavajo poplavljanje rek in dvig morske gladine.

Pripravila je tudi smernice za oceno politike (oceno učinka), pri čemer je razvoj vključevanja proučila s študijo primera v kmetijskem sektorju. Ključna prednostna naloga v študijah ocenjevanja projektov in politik je bila vključitev odločanja v okviru negotovosti.

V okviru projekta so bili proučeni širši gospodarski učinki tržno usmerjenega in načrtovanega prilagajanja, pri čemer je bilo izvedeno makroekonomsko modeliranje za oceno gospodarskih posledic prilagajanja z vidika od zgoraj navzdol.

Razvila je tudi okvire za ocenjevanje projektov in politik za uporabo v državah v razvoju, zlasti v zvezi z mednarodnim podnebnim financiranjem, ter izvedla vrsto praktičnih študij primerov, da bi dokazala uporabo.

Več informacij o projektu, virih, metodah, vpogledih in smernicah je na voljo v knjižnici in zbirki orodij ECONADAPT.