ECCONET

Za ustrezno oceno vpliva podnebnih sprememb na omrežja prometa po celinskih plovnih poteh v EU so potrebna prizadevanja raziskovalcev z znanstvenih področij, ki se redko prekrivajo (klimatologi, meteorologi, hidrologi, upravljavci infrastrukture za plovbo po celinskih plovnih poteh, graditelji ladij, ekonomisti in strokovnjaki za prometno omrežje). Glavni izziv v ECCONET-u je bil uskladiti ta prizadevanja tako, da bodo rezultati pravilni, zanesljivi, z zadostno stopnjo gotovosti ter predvsem jasni in razumljivi za oblikovalce politik, zainteresirane strani, industrijo in širšo javnost.

ECCONET je posebej obravnaval temo prilagajanja podnebnim spremembam, pri čemer je kot študijo primera vzel prevoz po celinskih plovnih poteh. Projekt je obravnaval vplive podnebnih sprememb na celinske plovne poti in prilagoditvene ukrepe.

Specifični strateški cilji projekta ECCONET so bili:

• zagotoviti skladen pregled vplivov podnebnih sprememb na sistem prevoza po celinskih plovnih poteh, prizadeto prometno omrežje in sektorje sektorja pomorskega prometa ter same vkrcevalce;
• opredelitev, analiza in ocena prilagoditvenih strategij za boljše delovanje plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh v razmerah podnebnih sprememb, na podlagi katerih bodo oblikovana ciljno usmerjena priporočila, smernice politike in razvojni načrt za način prevoza po celinskih plovnih poteh;
• Obveščanje širšega kroga deležnikov, industrije, oblikovalcev politik in širše javnosti o rezultatih projekta na način, ki prispeva k trajnostni prihodnosti prevoza po celinskih plovnih poteh.

Prvi korak projekta ECCONET je bila ocena plovnih razmer v prihodnosti na koridorju Ren–Majna–Donava, kot je predvideno v trenutno razpoložljivih podnebnih modelih. Ker ni enega samega najboljšega podnebnega modela, ECCONET uporablja veliko različnih modelov za oceno trenutnega stanja znanja o podnebnih spremembah, vključno z njegovim razponom negotovosti. Ta pas se vzorči z izbiro relativno suhih in relativno vlažnih podnebnih modelov kot scenarijev. Mokri in suhi scenariji odražajo razpon možnih prihodnjih plovnih razmer s posebnim poudarkom na razmerah z nizko vodo.

Poudarjene so razmere z nizkim vodostajem, saj se je empirično (stroški in tovor) izkazalo, da imajo razmere na reki Ren leta 2003 največji vpliv na promet po celinskih plovnih poteh. Medtem ko visok in nizek vodostaj povzročata težave pri plovbi, lahko nizke vodne razmere povzročijo težave pri prehodu (večinoma) večjih tovornih ladij za daljša obdobja, s čimer se zmanjša njihova nosilnost. Visoke vode lahko privedejo do prepovedi plovbe v kratkih časovnih obdobjih (1–2 dni).

Druge spremembe, povezane s podnebjem, kot je spremenjeno nastajanje ledu ali sprememba vidljivosti zaradi megle, so v ECCONET-u ocenjene le na kratko. Ciljno obdobje simulacije je 2021–2050. Napovedi v zvezi s pogoji plovbe v „daljnji prihodnosti“ so na voljo za obdobje 2071–2100. Vse prihodnje spremembe so izražene s sklicevanjem na „obdobje nadzora“ od leta 1961 do leta 1990.

Vzporedno z raziskavami o pogojih plovbe je ECCONET preučil razpoložljivost prilagoditvenih ukrepov za sektor. Razdeljeni so bili v štiri razrede: ukrepi, povezani z ladjami in obratovanjem, infrastrukturna dela, izboljšane metode napovedovanja ter spremembe logistike in vzdrževanja zalog.

V tretjem koraku je ECCONET želel razumeti vplive podnebnih sprememb na prometni sektor. Geografski model večmodalnega prevoza NODUS je bil uporabljen za oceno učinkov podnebnih sprememb na izbiro načina prevoza in uporabo različnih vrst plovil.

ECCONET se je v svoji analizi vplivov podnebnih sprememb osredotočil na podrobno študijo podnebnih modelov in njihovega prispevka k hidrologiji. Za razliko od drugih povezanih projektov, ki vplivajo na podnebne spremembe, je ECCONET svoje rezultate izpeljal iz širokega spektra podnebnih scenarijev in ne iz enega specifičnega ekstremnega scenarija. Rezultat tega je uravnotežen pogled na prihodnjo plovnost vodnega območja Ren-Majna-Donava. Izvedba ekonomske analize prometa na podlagi predvidenega razvoja plovnosti je pokazala, da morebitne podnebne spremembe od leta 2005 do leta 2050 in njihov vpliv na trg Rena, kot je bil modeliran z dvema dolgoročnima scenarijema sušnega in mokrega prometa, verjetno ne bodo dovolj močne, da bi sprožile kakršen koli znaten premik modalnih deležev od prevoza po celinskih plovnih poteh. Dejansko je bolj verjetno, da bo vpliv prometnih in gospodarskih razmer, kot je cena goriva, prevladal nad vplivom podnebnih sprememb. Dolgoročno (do leta 2100) bi lahko podnebne spremembe bolj vplivale na pogoje prevoza. Zaradi omejene vrednosti gospodarskih napovedi za prihodnost pa ocena ni bila opravljena.

Vzporedno s tem si je ECCONET prizadeval opredeliti številne prilagoditvene ukrepe. Te so bile na splošno razdeljene v štiri razrede: tehnološki in operativni ukrepi, infrastruktura in vzdrževanje, proizvodni in logistični procesi ter izboljšano napovedovanje vodostajev. Ti prilagoditveni ukrepi so bili preverjeni s kombinacijo pregleda literature, ekonomskega modeliranja prometa, analize stroškovne učinkovitosti in posvetovanja z deležniki.

• V razredu ukrepov, povezanih z ladjami in operacijami, najobetavnejši ukrepi vključujejo tehnologije za zmanjšanje teže in uporabo spojenih konvojev (zlasti na reki Ren). Obstaja več eksperimentalnih pristopov, kot so uporaba nastavljivih predorov, ravnih trupov (za vlečne čolne) in napihljivih ploščadi, vendar njihove koristi v smislu pričakovanih podnebnih sprememb ni bilo mogoče dokazati. Prilagodljivo 24-urno obratovanje ladij, ki trenutno obratujejo le 12 ur, zaradi visokih stroškov dela ni bilo koristno.
• V zvezi z infrastrukturnimi ukrepi je bilo ugotovljeno, da velika infrastrukturna dela glede na podnebne spremembe niso upravičena. To je posledica velikih naložbenih stroškov in omejenih koristi takih projektov do leta 2050. Tudi v sedanjih razmerah pa obstaja velika potreba po boljšem vzdrževanju plovnih poti, zlasti na Donavi.
• Za boljše napovedovanje, na primer v obliki sezonske napovedi vodostajev, so odgovorne vladne agencije. Čeprav je tovrstna zanesljiva napoved zelo težka, se vsako izboljšanje te vrste napovedi šteje za zelo dragoceno za sektor.
• Glede spremembe proizvodnih procesov in vzdrževanja zalog je bilo ugotovljeno, da bo špediter/pošiljatelj običajno počakal na sušno obdobje ali uporabil trenutno razpoložljivo skladiščno zmogljivost. Če težave ne bodo odpravljene, bo pošiljatelj razmislil o uporabi drugega načina prevoza, na splošno železniškega tovornega prometa, kar je dražja in neprilagodljiva rešitev. Naložbe v vzdrževanje zalog in selitev se štejejo le kot zadnja možnost.

Čeprav pričakovani vpliv podnebnih sprememb do sredine stoletja ne upravičuje velikih naložb v drage prilagoditvene ukrepe pod trenutno predvidenimi pogoji plovbe, je treba poudariti pomen dobrega vzdrževanja plovnih poti za nemoteno nadaljevanje prevoza po plovnih poteh po Renu in Donavi. Poleg tega je na podlagi rezultatov projekta vprašljiv trend vse večjih plovil na Renu, saj lahko korist povečane nosilnosti izgine v bolj suhih razmerah. Poudarjeni so različni tehnični in operativni ukrepi, ki se razvijajo in ki lahko, čeprav danes niso stroškovno učinkoviti, zmanjšajo ranljivost plovbe po celinskih plovnih poteh za naravne spremembe vremenskih razmer v bližnji prihodnosti. Priznati bi bilo treba omejitve te študije, saj rezultati kažejo, da se lahko učinki podnebnih sprememb po letu 2050 okrepijo. Na koncu je treba stalno spremljati stanje rek in spodbujati nadaljnje raziskave.

Ustrezni proizvodi so:

• Heyndrickx C., Breemersch B., Bruinsma F. (2012), Cost effectiveness analysis of adaptation strategies (Analiza stroškovne učinkovitosti strategij prilagajanja). Končni rezultat ECCONET D4.2
• Jonkeren, O. E. (2009). Adaptation to Climate Change in Inland Waterway Transport (Prilagajanje podnebnim spremembam v prometu po celinskih plovnih poteh), Tinbergen Institute Research Series, knjiga št. 460.
• Schweighofer, J., Hartl, T., Nilson, E., Klein, B., Klein Tank, A., Prozny, T., Balint, G., Gnandt, B., Horanyi, A., Szépszó, G. (2010) Izbrane navigacijske poti in sedanje podnebne razmere. ECCONET – končni rezultat 1.1
• Simoner M., Schweighofer J., Nilson E., Lingemann I., Klein B. (2012), Overview of infrastructure adapaptation measures and resulting discharge scenarios (Pregled ukrepov za prilagoditev infrastrukture in posledičnih scenarijev praznjenja). ECCONET – končni rezultat 2.1.2